V moji naravi je, da rada delim svoje dobre izkušnje, zato vam posredujem svojo zgodbo, ki bi jo lahko imenovala kar zgodba o preživetju.
Sem 46-letna mati odraslega sina. Nikoli nisem bila ljubiteljica mesa, sem se pa prehranjevala z doma pripravljeno zdravo, polnozrnato in bio domačo hrano. Pred dvema letoma sem zaradi izčrpanosti pripeljala svoje telo na rob, kar je pomenilo padec imunskega sistema in posledično rušenje delovanja notranjih organov. Hrana je vse bolj postajala moja povzročiteljica bolečin in s tem vse drugo kot moja prijateljica. Pri višini 164 cm sem v dobrem letu shujšala s 50 kg na 37 kg. Diagnoze uradne medicine: trije žolčni kamni, pesek v ledvicah, kronični gastritis in sindrom razdražljivega črevesa. Tehtnica je kazala vedno manj, po telesu sem izgubljala maščobo in mišice so začele usihati, moje telo je bilo rahitičnega videza. Na srečo me je splet naključij pripeljal do dr. Žagarjeve, kjer je bioresonančni pregled pokazal zelo hudo kandido, razrast strupenih bakterij in celo vrsto alergij na hrano: na laktozo, pšenico, gluten, oreščke, med, jajca (beljak in rumenjak), sladkor. Seveda sem bila malo bolj oprijemljive diagnoze “vesela”, se mi je pa svet zrušil, ker nisem vedela, kaj sploh lahko jem. Bila sem čisto brez energije in v stalnem iskanju rešitve. Vedela sem, da je rešitev v beljakovinah. Tavala sem v temi in iskala ustrezno hrano, ki bi jo telo sprejelo (zaradi alergij in poškodovanega črevesja), saj je ob vsej zaužiti hrani stradalo, ker je ni moglo izkoristiti.
Sicer menim, da v življenju ni naključij, ampak vseeno: po naključju sem prebrala članek o tabletah MAP in jih še istega dne kupila. Začela sem z desetimi na dan. Že po dveh dneh po jedi ni bilo več krča v želodcu ali jetrih in iz dneva v dan se je moje stanje izboljševalo. Po dveh tednih sem prešla na 6 tablet na dan (ocenila sem, da je to za mojo težo dovolj beljakovin) in uspeh je sledil.
S tabletami sem nadaljevala, prav tako pa tudi z zelenjavnimi juhami in lažjo hrano; na moje veselje nisem več po vsakem obroku še dve uri čutila bolečin v trebušnem predelu. Hrane se nisem več bala, končno je postala moja prijateljica! Seveda sta se vrnili energija in volja do življenja in končno sem lahko razmišljala še kaj drugega kot to, kaj bi lahko pojedla, da mi ne bi povzročalo bolečin in da bo dobro za moje telo.
Naj povzamem: tablete MAP so bile moja rešitev.
To je moja srečna zgodba in rada jo delim z vami.