Odlomek iz knjige: Iztok Ostan (2013): Prijateljem najboljše! Sistem prehranske prve pomoči za starejše in ošibele. Koper: Institut.O.
Pri sladkorni bolezni je stalno povišana raven krvnega sladkorja. Med prebivalci Evropske unije je bilo leta 2006 8,6 % sladkornih bolnikov. Napovedujejo, da se bo do leta 2025 delež povečal na 10% (MZ RS 2010:9). Ljudje s sladkorno boleznijo doživijo srčni infarkt ali kap tri do štirikrat pogosteje kot ostali del prebivalstva.
Marsikdaj se sladkorni bolnik začudi, ko večerna meritev pokaže visoko raven sladkorja v krvi, čeprav čez dan ni jedel živil z visokim glikemičnim indeksom (slaščice, bel kruh, sladko sadje ipd). Vzrok za to je lahko beljakovinski obrok sredi dneva. Za beljakovine je do sedaj veljalo, da sladkornim bolnikom niso nevarne; nove raziskave pa so pokazale, da se iz enega grama aminokislin, ki jih telo ne izkoristi anabolno, ustvari v katabolizi kar 49 g glukoze (INRC 2001). Ker se večji del aminokislin v celicah ne izkoristi, pač pa razgradi (katabolizira), so tudi beljakovinska živila vir povečanja sladkorja v krvi. Na odkritje povezave med visoko ravnjo sladkorja v krvi in užitimi beljakovinami je bilo potrebno dolgo čakati. Od zaužitja beljakovin do povišane vrednosti sladkorja v krvi namreč preteče več ur. Prebava beljakovin je pač dolgotrajna, potem še nekaj časa potrebujejo celice za presnovo aminokislin in šele na koncu tega procesa celice pretvorijo anabolno neizkoriščeni del aminokislin v glukozo in druge metabolite. Če v prehrani zamenjamo del beljakovinskih živil z MAP, se bo zmanjšala raven sladkorja v krvi. Pri presnovi MAP se namreč katabolizira zanemarljivo malo aminokislin (1%), zato se raven krvnega sladkorja ne zviša.
Tudi uživanje učinkovitih probiotikov znižuje raven sladkorja v krvi. Dr. Honda in sodelavci so v preizkusih na miših ugotovili, da mlečnokislinske bakterije zmanjšujejo raven sladkorja v krvi po obroku. Domnevno se ob učinkovanju teh bakterij zmanjša dotok sladkorjev iz črevesja v kri (Honda et al. 2012).
Tudi uživanje FHES deluje blagodejno na raven glukoze v organizmu. S preizkusi na celicah so ugotovili, da se pospeši pretvorba glukoze v energijo (ATP). S pomočjo FHES se je proizvodnja ATP, kot rečeno, povečala do petkratno, količina glukoze v njih pa se je pri tem znižala za polovico (Stephanson, Flanagan, 2004:82).
Literatura:
Honda, K., Moto, M., Uchida, N., Hashizume, N. (2012). Anti-diabetic effects of lactic acid bacteria in normal and type 2 diabetic mice. J Clin Biochem Nutr., 51(2):96-101.
INRC- International Nutrition Research Center (2001). The Master Amino Acid Pattern (MAP): The most common Q & A.
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (2010). Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni: Strategija razvoja 2010 – 2020.
Stephanson, C., Flanagan, P.G. (2004). Diferential Metabolic Effects on Mitochondria by Silica Hydride Using Capillary Electrophoresis. J Med Food 7(1), 79-83.