Avtoimunske bolezni so kronična vnetja, pri katerih imunski sistem napada organe obolele osebe. Raziskave kažejo, da je ob koncu preteklega desetletja že 7,6% do 9,4% ljudi imelo katero od več deset različnih avtoimunskih bolezni (Cooper et al., 2009): Crohnovo bolezen, ulcerozni kolitis, luskavico, revmatoidni artritis, diabetes tipa I, Hashimotov tiroiditis, multiplo sklerozo in druge. Medicina lajša njihove težave tudi z zdravili, ki slabijo delovanje imunskega sistema (imunosupresivi), katerih stranski učinek je manjša odpornost bolnikov na okužbe. Nekateri zdravniki pa ubirajo nova pota zdravljenja teh težav z vzpostavljanjem ravnotežja v črevesni mikrobioti. Avtoimunske bolezni namreč izvirajo iz črevesja.
Pogubna prepustnost črevesja
Če postane črevesna stena prepustna, začnejo vdirati v kri večji delci. Med njimi so lahko tudi beljakovine. Fagociti, celice požiralke, jih zaznajo kot tujke, in imunski sistem si jih zapomni. Žal pa so nekatere beljakovine v naših organih zelo podobne beljakovinam, ki jih užijemo. Če celice imunskega sistema zaznajo, da so v naših organih beljakovine, ki so si jih zapomnile kot tujke, napadejo ta organ. Če jih najdejo v ovojnicah živcev, se razvije multipla skleroza, če v črevesju, oseba zboli za Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom itd. Praktično vsak naš organ lahko zboli za avtoimunsko boleznijo.
Carlos (43) spet hodi. Video: https://www.youtube.com/watch?v=gR33CSPNcqk)
Do nedavnega se je zdelo, da se tega napačnega ravnanja imunskega sistema ne da popraviti. Nove raziskave pa kažejo, da je to možno preko vplivanja na črevesno bioto. Nevrolog dr. David Perlmutter v svoji knjigi Zdravi možgani (2017, UMco) piše, da črevesni mikrobi »izobražujejo« celice imunskega sistema in »vodijo« njihovo ravnanje. Če je pogubna prepustnost črevesja nastala zaradi škodljivega delovanja patogenih mikrobov, je torej možno, da z uravnoteženjem črevesne biote ponastavimo delovanje imunskega sistema, da začne spet delovati normalno. Na tak način zdravniki zdravijo razna kronična obolenja, ki izvirajo iz črevesja, med njimi tudi razne vrste avtoimunskih bolezni. Naj povzamem opis postopka zdravljenja bolnika z multiplo sklerozo, ki ga je podal dr. Perlmutter:
Ko je triinštiridesetletni Carlos prišel v njegovo ordinacijo, je še s pomočjo palice komaj hodil in le s težavo je stal. Dr. Perlmutter mu je svetoval, naj s klistirjem vnaša probiotične bakterije neposredno v izpraznjeno črevo. Leže na boku naj vstavi 350 ml mlačne filtrirane vode, ki ji pred tem primeša vsaj 3-6 kapsul probiotičnih bakterij, predvsem tipa Bifidus. To naj zadrži v črevesju vsaj pol ure. Carlos je to počel trikrat tedensko in že po dveh tednih je lahko hodil brez palice. Dr. Perlmutter mu je nato svetoval še fekalno mikrobiotsko transplantacijo – presaditev dobrih bakterij. Pri njej pacientu presadijo v črevo bakterije iz črevesa zdravega človeka. To opravljajo specializirane institucije v Veliki Britaniji, ki na ta način zdravijo razne kronične bolezni. Carlos je opravil deset takih terapij in že od druge je čutil, da vse lažje hodi. Ko se je vrnil v ZDA, je sporočil dr. Perlmutterju: „Hodim tako dobro, da ljudje sploh ne opazijo, da je bilo z mano kaj narobe“.
Dr. Perlmutter navaja še več primerov ozdravitve, med drugim pacienta z multiplo sklerozo, ki je bil že na vozičku. Po končani terapiji je spet hodil, njegova bolezen pa je prešla v popolno remisijo.
To so zdravstveni prijemi pri zdravljenju avtoimunskih bolezni, lahko pa si precej pomagamo tudi z ustrezno prehrano.
Razumeti prehranske potrebe bolnika z avtoimunsko boleznijo
Pri prehrani bolnika je pristojen svetovati le zdravnik. Zlasti je to pomembno pri avtoimunskih boleznih, ki jih pogosto spremljajo alergije, saj prav tako nastajajo zaradi prepustnosti črevesja. Osebno se v takem primeru najraje zanašam na pomoč izkušenega zdravnika, ki pri svojem delu uporablja tudi bioresonanco. O tem več v posebnem prispevku.
Kot pri vseh dolgotrajnih kroničnih obolenjih je tudi pri avtoimunskih boleznih organizem izčrpan, saj je delovanje imunskega sistema energetsko zelo zahtevno. Zato težjih, a prehransko pomembnih hranil (npr. beljakovin) organizem ne zmore učinkovito presnoviti. Smiselno je torej, da bolniku najprej pomagamo z izbranimi lahko presnovljivimi živili/dopolnili, ki imajo visoko prehransko vrednost. Menim, da je taka živila primerno uvajati v prehrano postopoma, v več zaporednih fazah.
V prvi poskušamo okrepiti celotno telo osebe in ga tako pripraviti na naslednje faze. Še zlasti je pomembno, da okrepimo izločala, ki bodo v naslednjih fazah močno obremenjena.
V drugi fazi poskušamo uravnovesiti črevesno bioto (tudi) s probiotičnimi živili. To je osrednja faza, v kateri poskušamo naravnati delovanje imunskega sistema v pravo smer. Pri avtoimunskih boleznih je namreč imunski sistem kot pobezljana vprega, ki gre kar preko njiv in dela škodo.
Ko »spravimo vprego na pravo pot«, jo je smiselno (šele) v tretji fazi spodbuditi, naj »stopi malo hitreje«. Pri vseh kroničnih obolenjih je imunski sistem ošibel in ga je treba v tej fazi čim bolj okrepiti.
Moj trimesečni program prehranske prve pomoči pri avtoimunskih boleznih
Prva faza (2-3 tedne): Dnevno uživamo 5 do 8 tablet aminokislin OKA (razdeljeno v dva obroka). Čeprav je ta faza namenjena predvsem splošni okrepitvi, je več kliničnih študij dokazalo pozitivne učinke uživanja OKA pri zdravljenju avtoimunskih boleznih:
Dr. M. Del Prete (2001) in dr. B. Fidone (1999) poročata o uspešni uporabi OKA pri zdravljenju enajstih pacientov s Crohnovo boleznijo, ulceroznim kolitisom in ulceroznim rektolitisom. Izboljšanja so pri nekaterih bolnikih zaznali že v dveh tednih.
Dr. L. Bufalini (2000) poroča o uspešni uporabi OKA pri devetih pacientih z multiplo sklerozo. Njihovo prehrano so dopolnjevali z dnevnim odmerkom vsaj 16 tablet OKA in z mineralno vitaminskim napitkom. Vidna izboljšanja so se pokazala že po prvem mesecu.
Druga faza (2 tedna): V prehrano dodamo (poleg OKA) še bio probiotični napitek EM (glavnino sevov v njem predstavljajo Bifidus bakterije). Večkrat dnevno uživamo bodisi čistega ali pa razredčenega z vodo ali sokom, in sicer v dnevnem odmerku, ki zagotavlja, da v nekaj dneh blato izgubi neprijetni vonj. Če vnašamo probiotične bakterije v telo skozi usta, jih zaradi kisline v želodcu resda nekaj izgubimo, a prav odprava smrdenja je znak, da smo črevesno bioto vendarle uspeli uravnotežiti.
Kliničnih študij o učinkih uživanja tega probiotika ni, smo pa do sedaj zbrali izkušnje desetih oseb z avtoimunskimi boleznimi, ki s pridom uporabljajo ta probiotik.
Tretja faza (praviloma dva meseca): V prehrano dodamo (poleg OKA in probiotika EM) še antioksidantski prašek FHES. Pri kroničnih vnetjih dr. Ron Meyers priporoča uživanje po 2 kapsuli FHES trikrat dnevno (Meyers, 2005:35). Dodamo tudi modrozelene alge, s čimer priskrbimo organizmu in imunskemu sistemu prepotrebne rudnine, vitamine in esencialne maščobne kisline.
Zbrali smo več deset izkušenj ljudi, katerih kronična vnetja so se ob uživanju FHES izboljšala, med njimi so tudi nekateri z avtoimunskimi boleznimi.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Ambrozius B. in Ostan A.
Za revijo Narava zdravi št. 97, avgust 2018 – dopolnjena verzija
Viri:
Bufalini, L. (2000): Nutrizione biologica integrata con SON Formula™ in pazienti affetti da sclerosi multipla, La Medicina Biologica, Nº 3.
Cooper, G. S., Bynum, M. L. K., Somers, E. C. (2009). Recent insight in the epidemiology of autoimmune diseases: Improved prevalence estimates and understanding of clustering of diseases. J Autoimmun. 33(3-4:197-207.
Del Prete, M. (2001): Le malattie infiammatorie intestinali: importanza diagnostica e terapeutica del MAP, La Medicina Biologica, Nº 3
Fidone, B. (1999): Rettocolite ulcerosa idiopatica: Possibilità di integrazione della terapia allopatica con MAP (SON Formula®), Atti del 1º Congresso S.E.N.B., La Medicina Biologica, Nº 3.
Meyers, R. (2005). FHES. Flanaganov kremen obogaten z vodikom. Ljubljana: Samozal.
Perlmutter, David (2017). Zdravi možgani: Moč črevesnih mikrobov za zdravje in zaščito vaših možganov – za vse življenje. Ljubljana: UMco, 2017.
