V prebavnem traktu imamo približno 1,5 kg mikroorganizmov. Od tega bi moralo biti več kot 80% dobrih črevesnih bakterij, a žal v črevesju večine prebivalcev razvitega sveta prevladujejo škodljive bakterije. To stanje neuravnotežene črevesne flore spoznamo po neprijetnem vonju blata, saj v črevesju namesto fermentacije prevladuje gnitje. Posledica neuravnotežene črevesne flore so mnoge bolezni (več o tem glej v knjižici dr. I.Ostana: Blagor iz črevesja, 2013).

Črevesno floro lahko uravnotežimo z uživanjem probiotikov – živil ali prehranskih dodatkov, ki vsebujejo veliko dobrih bakterij. Po mnenju stroke je potrebni minimum, da neko živilo lahko pojmujemo kot probiotično, vsebnost vsaj enega milijona mikroorganizmov na mililiter oziroma gram (Mullan 2002). Pomembno je tudi, kakšna je kombinacija vsebovanih probiotičnih kultur. Na Japonskem so odkrili posebno učinkovit postopek kombiniranja dobrih mikroorganizmov, ki so ga poimenovali tehnologija EM (Effective Microorganisms). Na Danskem so kasneje s pomočjo japonskega znanja razvili probiotike tipa EM (več o tem v Ostan 2013). Uporabljajo jih v več deset državah v Evropi in svetu.

Izraz probiotiki EM ni komercialno ime kakega probiotika. Z njim označujemo skupino probiotičnih živil, ki so jih razvili in jih še razvijajo na Danskem. Prva verzija teh probiotikov je prišla na trg konec 90. let preteklega stoletja.

Skupne značilnosti probiotikov EM

Probiotiki EM so fermentiran probiotičen napitek, ki ga pripravljajo na Danskem s pomočjo sedmih vrst dobrih bakterij, med katerimi je velika večina mlečnokislinskih. Vseh sedem vrst je tudi v napitku. To so: L. acidophilus LA5®, Bifidobacterium BB12®, L. casei 431®,- S. thermophilus, L. lactis, L. lactis sp. lactis, L. pseudomesenteroides.

Probiotiki EM so registrirani kot živilo (in ne kot prehranski dodatek).

Posebne kakovosti teh probiotikov so:

a) Temeljijo na načelih tehnologije EM

Probiotike EM so razvili ob upoštevanju principov japonske tehnologije EM (Effective Microorganisms). Ne gre torej le za veliko število dobrih bakterij v njih, pač pa tudi za posebno kombinacijo različnih vrst bakterij, ki močno povečuje njihovo učinkovitost delovanja.

b) So brez kemičnih konzervansov

Konzerviranje dobrih bakterij v probiotikih EM dosegajo z zelo nizko pH vrednostjo napitka (3,5). Na Univerzi v Ljubljani smo opravili meritve pH, ki to potrjujejo.

c) Certificirana biološka pridelava

Probiotiki EM imajo certifikat danskega ministrstva o biološki pridelavi vseh uporabljenih sestavin.

d) Vsebujejo izvlečke devetnajstih zdravilnih zelišč

Probiotični napitki EM vsebujejo izvlečke kar devetnajstih biološko pridelanih zeli, ki so znane v zdravilstvu. To so janež, bazilika, božja rutica, koper, brin, komarček, bezeg, ingver, angelika, prava krebuljica, sladki koren, dobra misel (origano), poprova meta, peteršilj, rimska kamilica, rožmarin, žajbelj, široka kopriva, materina dušica.

Napitek torej ni le probiotik, pač pa tudi s hranilnimi snovmi bogato živilo. Vsebuje namreč 40 vrst rudnin, poleg tega pa množico encimov v aktivni obliki, ki jih proizvajajo bakterije v času fermentacije napitka.

e) Zelo učinkovito normalizirajo vonj blata

Ob uživanju povečanega odmerka probiotika EM se odpravi neprijeten vonj blata že v nekaj dneh. To je pomemben subjektivni kriterij učinkovitosti probiotika.

Koliko probiotika EM naj zaužijemo?

Po priporočilih proizvajalca lahko pijemo probiotik EM večkrat dnevno v odmerkih od 0,2 dl do 0,5 dl. Dnevna količina lahko celo presega 1,5 dl. Ker je probiotik EM, podobno kot jogurti, živilo in ne prehranski dodatek, ni izrecnih omejitev glede zaužitih količin. Po izkušnjah sodeč pa ni smiselno zaužiti več kot 1,5 dl tega živila na dan.

Izbira količine je odvisna od posameznikovega namena oziroma potreb:

a) Doseganje uravnotežene črevesne flore (minimalni cilj)

Če želimo le odpraviti neuravnoteženost črevesne flore, spijemo vsak dan toliko napitka, da odpravimo neprijeten vonj blata. Pri običajni mešani prehrani to praviloma dosežemo v nekaj dneh s približno 0,5 dl dnevno, pri vegetarijanski hrani pa je za to običajno potrebno nekoliko manj probiotika.

Ko je črevesna flora že uravnotežena, potrebujemo za vzdrževanje manjše količine tega probiotika. Čim več je v prehrani surovega sadja in zelenjave in čim manj je v njej mesa in jajc, tem manjši dnevni odmerek je potreben za ohranjanje uravnotežene flore. Po naših opažanjih je pri zdravi in uravnoteženi mešani prehrani za to potrebno po 0,3 dl probiotika EM na dan, pri vegetarijanski prehrani z veliko svežega sadja in zelenjave pa morda zadostuje že 1,5 do 0,2 dl dnevno. Merica za 0,1 dl je ena žlica oziroma vsebina pokrovčka plastenke probiotika EM.

b) Doseganje sijajne črevesne flore in kot prehranska podpora v času bolezni

Če želimo doseči kaj več kot le potrebni minimum kakovosti črevesne flore, je domnevno potrebno popiti več probiotika EM, kot je navedeno zgoraj. Koliko je to, znanstveno ni bilo ugotovljeno. Domnevam, da je to približno toliko, kot stroka priporoča za terapevtske učinke, torej dnevno 10 milijard mikroorganizmov.

Le zdravniki so po veljavnih predpisih pristojni za svetovanje pri prehrani bolnikov. To velja tudi za uživanje probiotikov. Zato se v takih primerih posvetujte s svojim zdravnikom.

Zgolj v informativne namene navajam zlasti priporočila dr. Carsten Vagh-Hansena (2005). Pri nekaterih boleznih je dosegel s probiotikom EM (konkretno z njegovo začetno obliko) dobro prehransko podporo že pri odmerkih od 0,2 do 0,4 dl dnevno, pri težjih obolenjih, kot je na primer rak, pa pri dnevnih odmerkih od 0,75 do 1,0 dl. S tem odmerkom zaužijemo na dan kakih 10 milijard dobrih mikrobov.

Probiotiki EM niso kontraindicirani pri nobeni bolezni. Ne vsebujejo laktoze, glutena ali sladkorja, zato so primerni tudi za bolnike, ki se morajo tem snovem izogibati.
Kot vsako živilo lahko uživamo probiotike EM trajno kot vsakodnevno hrano. Za vsako vrsto probiotika EM veljajo nekatera splošna pravila uporabe:

Kdaj uživamo probiotik EM in kako ga kombiniramo z drugo hrano?

Probiotik EM je najbolje uživati na tešče oziroma pred obrokom. Koristni mikrobi tako hitro potujejo skozi želodec. Če ga zaužijemo v času obroka, lahko njegovo dolgo zadrževanje v želodcu uniči del koristnih bakterij (Vagn-Hansen 2005). Kdor ima občutljiv želodec, pa ga lahko uživa tudi v času obroka. To je splošno priporočilo proizvajalca. Nekaterim prija probiotik EM po obroku, zlasti če je bil preobilen. Probiotik EM namreč vsebuje veliko aktivnih encimov, ki so pomembni za dobro prebavo. Če ga zaužijemo pred obrokom, pripravimo prebavni trakt na hrano, po (težkem) obroku pa tudi pomaga k lažji prebavi.

Probiotik EM lahko pijemo v čisti obliki, ali pa ga razredčimo z vodo, najbolje mlačno. Mnogi ga redčijo z vodo, ker jim ne ustreza njegov močno kisli okus. Zelo primerno je, če ob probiotiku EM zaužijemo kak sadež ali svež gosti sok. Vlaknine so namreč idealna hrana za dobre bakterije, zato idealno dopolnijo probiotik EM, ki jih ne vsebuje. Če napitek vmešamo v gost sveži sok (»smoothie«), se tudi omili njegov kisli okus – napitek ima le svež okus, kot če bi vanj iztisnili limonin sok. To je pomembno zlasti za ljudi, ki jih kisel okus odbija,še posebej za otroke. Probiotika ne mešamo v mešalniku, pač pa ga vmešamo v že pripravljen sok.

Otroci, nosečnice in doječe matere

Organizem nosečnic in doječih mater še posebej potrebuje kakovostno hrano in okrepitev s pomočjo probiotikov. Probiotik EM je povsem varna hrana in primeren je tudi zanje. A to je le splošna trditev, saj so za nasvete pri prehrani nosečnic in doječih mater pristojni le zdravniki.

Probiotik EM lahko uživajo tudi otroci. Sodobni svet tudi njim ne prizanaša z vplivi stresa, onesnaževanja in slabe prehrane. Dnevni odmerek jim glede na odrasle zmanjšamo v sorazmerju z njihovo telesno težo.

Kako začnemo uživati probiotik EM

Uživanje probiotika EM je varno, a ker je to živilo močan antioksidant in razstruplja telo, imajo nekateri lahko v začetku težave prehodnega značaja (glavobol, povečanje utrujenosti, vetrove in druge prebavne motnje…). To so krize razstrupljanja. Po opazovanju instituta HISA se tako poslabšanje počutja primeri 5 % uživalcem v prvih dveh do desetih dneh.

Kriza razstrupljanja je posledica šibkosti izločal, ki ne zmorejo sproti izločati povečane količine toksinov ob razstrupljevalnih režimih, kakršno je tudi prehranjevanje s probiotikom EM. Izognemo se jim tako, da začnemo uživati majhno količino probiotika (prvi dan na primer le od 0,1 do 0,2 dl), ki jo nato postopoma povečujemo do želene ravni. Prava količina je tista, ki ne poslabša našega počutja. Za olajšanje izločanja strupov poskrbimo tudi s pitjem dovolj velike količine vode (vsaj 1,5 l dnevno). Razstrupljevalni krizi se lahko izognemo tudi tako, da organe izločanja najprej okrepimo z idealno beljakovinsko kombinacijo tipa MAP (2-3 tedne po 5 g dnevno; o MAP glej Ostan 2012) in šele potem začnemo z uživanjem močnih razstrupljevalnih živil. To je priporočljivo zlasti pri zelo šibkih in ostarelih ljudeh.

Shranjevanje probiotika EM

Probiotik EM prodajajo v plastenkah (po 1/2 litra ali en liter). V zaprti plastenki se ohrani eno leto, ko pa ga začnemo uporabljati, je plastenko potrebno shranjevati v hladilniku in probiotik porabiti v roku enega meseca, najkasneje v dveh. Če vsebine odprte plastenke ne uporabimo v tem roku, preostanek razredčimo z vodo (1:10) in uporabimo za zalivanje rož ali povrtnin.

Pri intenzivnejši rabi je primerneje nabaviti trilitrsko pakiranje. Gre za karton, v katerem je vakuumska plastična vrečka s pipico. Po začetku uporabe takega pakiranja probiotika EM ni potrebno shraniti v hladilnik, saj še naprej ostaja v vakuumu. Zato je uporaben še dolgo po začetku uporabe.

Ne glede na način pakiranja je potrebno plastenko ali škatlo pred uporabo večkrat obrniti, da se vsebina premeša. Bakterije se namreč pri mirovanju poležejo na dno.

Viri:

Ostan, I. (2012). Beljakovine za življenje in smrt. Ljubljana: Ara.