O avtorju

Dr. Iztok Ostan (1952) je bil 36 let zaposlen na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, kjer se je ukvarjal zlasti s človeškimi viri v prometu. Je diplomirani ekonomist z doktoratom iz sociologije. Od leta 2015 je v pokoju.
Problematiko prehrane in zdravega načina življenja je začel proučevati zato, ker je bil sam zelo bolan. Zaradi kroničnega obolenja jeter in trebušne slinavke, ki sta se razvili po prestani virusni zlatenici, mu je zdravnik pri njegovih 31 letih svetoval, naj se invalidsko upokoji. Moral je pač sam kaj storiti zase. Ker je znanstvenik, se je tudi tega lotil študijsko – v strokovni literaturi je iskal informacije o preverjeno neškodljivih in učinkovitih sredstvih in jih sam preizkušal. Potreboval je 23 let, da je ozdravel, kar je tudi opisal v posebnem prispevku (https://iztokostan.com/moja-pot/). Drugi razlog za njegov študij zdravega načina življenja in prehrane je bilo njegovo poučevanje človeških virov na Fakulteti za pomorstvo in promet. Potrebno je bilo razviti učinkovite in enostavne metode krepitve življenjske moči, saj gredo mnogi študenti po diplomi na ladjo, kjer so neugodni življenjski pogoji. Rezultat tega študija so mnogi znanstveni članki s področja prehrane in zdravega načina življenja. Dr. Ostan je glavni avtor nove teorije o apetitu za sebični gen, ki je bila objavljena v uglednih znanstvenih revijah s področja prehrane Trends in Food Science and Technology (2009) in Appetite (2010). Je glavni avtor knjige Ko zdravila odpovedo (2001). Napisal je tudi knjige Beljakovine za življenje in smrt (2012), Prijateljem najboljše! Sistem prehranske prve pomoči za starejše in ošibele (2013) in Žive vode (2013) ter več kot sto poljudnih člankov o prehrani in zdravem načinu življenja.

Glavne publikacije s področja prehrane in zdravja
Znanstveni članki

Knjige