Stara modrost nas uči, da bolezen nastaja v črevesju. V vsakdanjem življenju pa nas stanje v črevesju skrbi le, ko imamo težave neposredno v njem. Kako si pomagamo pri zaprtju in preobčutljivem črevesju, smo že pisali ( NZ št. 105, 106). Neuravnoteženost črevesne biote pa je lahko kriva tudi za mnoge druge bolezni.
Neuravnotežena črevesna biota kot vir kroničnih bolezni
Če je patogenih črevesnih mikrobov preveč, načenjajo črevesno steno. Ta postane prepustna, kar povzroča mnoge resne bolezni:
- Alergije. Skozi prepustno črevesno steno vdirajo v kri preveliki koščki hrane. Imunski sistem jih zazna kot tujke in si jih trajno zapomni kot take. Ko ponovno zaužijemo tako hrano, doživimo alergijski napad.
- Avtoimunske bolezni. Med hrano, ki vdira v kri, so tudi še ne povsem prebavljene beljakovine. Imunski sistem si jih zapomni kot tujke. Če potem najde v naših organih podobne beljakovine, napade te organe.
- Sistemska vnetja. Iz črevesja vdirajo v kri tudi druge vnetne molekule (LPS, gliandin idr.) in patogeni mikrobi, ki lahko povzročijo vnetja v raznih organih.
- Nevro-degenerativna obolenja. Vnetne molekule in patogeni mikrobi lahko vdrejo skozi možgansko krvno bariero v kri in povzročajo nevro-degenerativna vnetja.
V črevesju je potrebno uravnovesiti bioto z dodajanjem dobrih bakterij. S tem zacelimo črevesno steno in spodbudimo imunski sistem k normalnemu delovanju. Dr. David Perlmutter (2017) navaja, da črevesne bakterije uravnavajo delovanje imunskega sistema in ga zmorejo »ponovno nastaviti« ter ga tako pripraviti, da spet deluje normalno.
Primeri učinkovite pomoči z dobrimi bakterijami
- Astma in druge alergije. Sedemletnega dečka je mučila astma. Dihalne težave so mu lajšali z zdravili. Zaradi črevesnih težav je začel uživati bio probiotik EM. Te so se umirile, ob tem pa so prenehali tudi astmatični napadi.
Petletna deklica je zbolela za atopičnim dermatitisom in senenim nahodom. »Bilo je zelo hudo«, nam je pisala njena mati, »saj ji je že skoraj vsaka hrana škodila«. Poskušali so ji pomagati z uživanjem bio probiotika EM. »Prvi dan se je po zaužitju probitika pojavila huda reakcija na koži in v želodcu«, je zapisala gospa. »Predvidevali smo, da je to le reakcija, zato smo vztrajali. Že naslednji dan je bilo veliko bolje in njeno zdravstveno stanje se je vidno izboljševalo. Tako vsako leto dvakrat nabavim 3-litrsko pakiranje tega probiotika za oba otroka in zase, kar se nam zelo pozna pri zdravju in splošnem počutju ter prebavi. Hčerka si je težave s kožo povsem pozdravila. Sedaj sta otroka stara 12 in 13 let«.
- Avtoimunske bolezni. Gospa z avtoimunskim obolenjem ščitnice je zaradi kroničnega zaprtja začela uživati bio probiotik EM. Tako je opisala svojo izkušnjo: »Prva dva dneva pitja probiotika nisem čutila bistvene spremembe. Od tretjega do petega dneva sem odvajala zelo smrdeče blato. To se je potem v tednu dni umirilo in po slabem mesecu sem redno odvajala. Tudi ščitnica je končno začela delovati bolje, tako da je zdravnik že napovedal, da bom odmerek zdravila lahko zmanjšala za tretjino«.
Nevrolog dr. David Perlmutter je opisal primer bistvenega izboljšanja avtoimunske bolezni multiple skleroze s posebnimi načini dodajanja dobrih bakterij v črevesje. Triinštirideset let staremu Carlosu, ki se je zaradi multiple skleroze komajda samostojno premikal, je predlagal, naj trikrat tedensko vnese v črevo dve do tri kapsule probiotika, raztopljene v pol litra mlačne vode. To naj napravi s klistirjem leže na boku in po vsakem vnosu naj ostane v tem položaju 20 minut. Po dveh tednih je Carlos shodil brez uporabe palice. Po nasvetu dr. Perlmutterja si je dal tudi presadili črevesno bioto iz zdravega človeka (FTM – Fecal Microbiota Transplantation). Po desetih ponovitvah te terapije je Carlos lahko hodil skoraj tako dobro, kot da ni zbolel za multiplo sklerozo (Perlmutter, 2017). Opise treh primerov podobnega trajnega izboljšanja multiple skleroze s pomočjo FTM je leta 2011 objavil avstralski zdravnik dr. Thomas Julius Borody v reviji American Journal of Gastroenterology. Izstopa primer moškega, ki je bil zaradi multiple skleroze pri tridesetih že priklenjen na voziček. Imel je vstavljen urinarni kateter. Ker je bil kronično hudo zaprt, so mu petkrat presadili črevesno bioto. S tem so mu odpravili zaprtje. Spet je shodil, pa tudi katetra ni več potreboval. V petnajstih letih po tem posegu se multipla skleroza ni ponovila (Borody et al., 2011a).
- Nevrodegenerativne bolezni in sistemska vnetja. Trinajstletni avtistični Jason je z rokama ponavljal iste gibe, ni si mogel zavezati vezalk, ni govoril v celih stavkih, izogibal se je komunikaciji. Mučile so ga pogoste prebavne motnje in kronično vnetje ušesa. Dr. David Perlmutter (2017:150) mu je predpisal uživanje probiotika in vitamina D. Po treh tednih je Jasonova mati povedala, da si deček zdaj sam zavezuje vezalke, se več pogovarja z njo … Potem so opravili še transplantacijo črevesne biote. Mesec dni po posegu je Jason povsem normalno komuniciral, prešle pa so tudi črevesne težave in vnetje ušesa.
Tudi pri Parkinsonovi bolezni lahko pomagajo dobre bakterije. Dr. Borody (2011b) je opisal primer izboljšanja te bolezni s pomočjo presaditve črevesne mikrobiote (FTM). Nedavno je druga raziskovalna skupina (Huang et al., 2019) zaradi hudega kroničnega zaprtja izvedla FTM terapijo pri enainsedemdesetletnem pacientu s Parkinsonovo boleznijo. Prebava se mu je uredila, po enem tednu pa je izginila tudi tresavica. Žal se je ta deloma (na eni nogi) ponovno pojavila dva meseca po posegu.
Navedeni primeri nakazujejo, da je lahko neuravnotežena črevesna biota bistven dejavnik raznih težkih bolezni, a zdi se, da ni vedno dovolj en sam poseg.
Smrad napoveduje bolezen
Tako kot je smrad iz hladilnika znak gnitja v njem, so neprijetni vonji na stranišču znak gnitja v črevesju in s tem neuravnotežene črevesne biote. Tako stanje imamo skoraj vsi, nekateri bolj izrazito, drugi manj. Zato je verjetno, da je črevesna stena prepustna, tudi če (še) nimamo resnih zdravstvenih težav.
Pri nas doma praktično ni več neprijetnih vonjav na stranišču vse od leta 2003, odkar redno uporabljamo bio probiotik EM. Tako stanje lahko dosežemo tudi s kakim drugim koncentriranim probiotikom. Pomembno pa je, da ga uživamo kontinuirano, sicer blato v tednu ali dveh spet zasmrdi.
Prednost bio probiotika EM je v tem, da je v obliki napitka. Če zvečer po umivanju zob požvrkljamo požirek ali dva in to pogoltnemo, zjutraj ni običajnega zadaha. Zadah je namreč znak gnitja v zgornjem delu prebavnega trakta. Po ugotovitvah dr. Bredesena (2017) so patogeni mikrobi iz ust, nosne votline in sinusov pomemben dejavnik Alzheimerjeve bolezni.
Za ohranjanje zdravja je torej bistveno, da z dobrimi bakterijami odpravljamo vire smradu v celotnem prebavnem traktu. Ob tem pa poskrbimo tudi za zdravo življenje nasploh, saj opisane bolezni lahko povzročajo tudi drugi dejavniki.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan,
Za Narava zdravi, april 2020, št. 117 – dopolnjena verzija
Viri:
Borody, T. J. et al. (2011a). Case studies #941, 942. Am. J. Gastroenterol. 106, priloga 2:S352.
Borody, T., Leis, S., Campbell, J., Torres, M. Novak, A. (2011b). Fecal microbiota transplantation (FMT) in multiple sclerosis (MS), #942. American journal of gastroenterology 106: pS352; dosegljivo na: https://journals.lww.com/ajg/Fulltext/2011/10002/Fecal_Microbiota_Transplantation__FMT__in_Multiple.942.aspx, 17. 02. 2020.
Bredesen, D. E. (2017). The end of Alzheimer’s: The first program to prevent and reverse cognitive decline. New York: Avery.
Huang, H., Xu, H., Luo, Q., He, J., Li, M., Chen, H., Tang, W., Nie, Y. , Zhou, Y. (2019). Fecal microbiota transplantation to treat Parkinson’s disease with constipation A case report, Medicine 98:26(e16163); dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6616439/pdf/medi-98-e16163.pdf, 23. 1. 2020.
Perlmutter, D. (2015). Požgani možgani: Presenetljiva resnica o žitaricah, ogljikovih hidratih in sladkorju – tihih ubijalcih vaših možganov. Ljubljana: UMco.
Perlmutter, D. (2017). Zdravi možgani: Moč črevesnih mikrobov za zaščito vaših možganov – za vse življenje. Ljubljana: UMco.