Slika 1: Prebavila po 67 dneh uživanju surove in kuhane hrane. Na levi sliki so prebavila opice, ki je uživala surovo hrano, na desni pa prebavila opice, ki je uživala enako, vendar toplotno obdelano hrano. Ob surovi hrani so ostala prebavila zdrava. Pri opici, ki je uživala kuhano hrano, pa je opaziti povečan želodec (zgoraj), vnetje tankega črevesa (puščice) in deformirano debelo črevo (spodaj) (McCarrison, 1921).
Če ne prespimo doma in smo pozabili vzeti s seboj zobno krtačko, si lahko očistimo zobe z grizenjem jabolka – svežega seveda, saj je pečeno lepljivo. Surovo sadje in zelenjava namreč vsebujeta negativno naelektrene koloide; ti se odbijajo od naših celic v ustni votlini, ki so prav tako negativno naelektrene. Tako kot se kuhana hrana lepi v ustih, se lepi tudi v črevesju. Zdravnik dr. Robert McCarrison je že leta 1921 objavil študijo o negativnem vplivu kuhane hrane na črevesje (glej sliko 1). Kuhana hrana se iz dneva v dan lepi na stene debelega črevesa, ugotavlja Norman Walker, in lahko ustvarja obloge starih fekalij (slika 2). Četudi ne trpimo zaradi zaprtja, so naše črevesne stene morda obložene s snovmi, ki stalno zastrupljajo telo.
Kako globinsko očistimo debelo črevo
V tujini je razširjena terapija, imenovana hidrokolon. Sami smo jo prvič preizkusili konec devetdesetih let prejšnjega stoletja v higienistični kliniki v Salzanu pri Benetkah. V času terapije pacient leži, terapevt pa mu masira trebuh, medtem ko voda prodira po cevi skozi anus v celotno debelo črevo. Ko je vode v črevesu dovolj, terapevt obrne pipico, da odteče. Ker je del odtočne cevi prozoren, pacient lahko opazuje, kaj vse odteka iz črevesa. V terapevtski sobi visi na steni uokvirjena fotografija polža v cevi. Ko sem povprašal, kaj je to, je terapevt povedal, da so tega polža izprali iz črevesa pacientke iz Milana. Verjetno je gospa pojedla s solato polžka, ki je imel srečo, da se je nepoškodovan ugnezdil v debelem črevesu, kjer je imel dovolj hrane, da je zrasel v »velikega fanta s hišico vred«.
Slika 2. Deformirano debelo črevo; v prerezu so vidne temne obloge starih fekalij (vir: N. Walker)
Za čisto črevesje lahko skrbimo tudi tako, da uživamo dovolj svežega sadja in zelenjave. V času mojega prvega hidrokolona je bilo za mano daljše obdobje prehranjevanja z izključno surovo vegansko hrano. Terapevt, ki je opravljal hidrokolon, mi je dejal, da že dolgo ni naletel na tako čisto črevesje. A za čisto črevesje ni potrebno, da gremo v ekstremne poskuse, kot je bil moj. Pomaga že, če poskrbimo, da je v naši dnevni prehrani vsaj 400 g surove zelenjave in sadja, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Večinoma pa v njej najbolj primanjkuje prav sveže zelenjave in sadja.
Pomaga tudi uživanje probiotičnih bakterij. Proizvajalec bio probiotika EM, ki ga uporabljamo, ugotavlja, da je z njim možno zlahka očistiti pečico. Zadostuje, če poškropimo stene in jih čez čas obrišemo. Tudi črevesne obloge so podobne zapečeni hrani na stenah pečice. Dobre bakterije ustvarjajo posebne kisline, ki pripomorejo pri čiščenju pečice, pa tudi pri higieni črevesnih sten. Vendar ga je treba zaužiti toliko, da blato izgubi neprijetni vonj.
Zaprtje
O zaprtju govorimo, ko blata ne izločamo redno. Ko sem bil otrok, me je zdravnik vedno vprašal, ali sem šel na stranišče. Dandanes je črevesje najbolj zanemarjeno področje medicine. Po uradnih priporočilih je odvajanje še normalno, če gremo na blato zgolj trikrat na teden (Blahd, 2017). Strožji kriterij ima higienizem, posebna veja biologije, po katerem je normalno odvajanje 2-3 krat na dan (Ostan et al., 2001.), izločanje blata le enkrat dnevno pa je po tem pojmovanju že »pol-zaprtje« (Ostan et al., 2001).
V razvitem svetu je kronično zaprtih približno 20% ljudi (od 2% do 27% – v odvisnosti od definicije zaprtja; Roque, Bouras, 2015). S staranjem se ta delež povečuje. V domovih za ostarele že 74% stanovalcev vsakodnevno uživa odvajala (Roque, Bouras, 2015).
Kako zmanjšamo zaprtje
Pomemben vzrok za nastanek zaprtja je dehidracija. Debelo črevo je namreč skladišče rezervne vode. Ko je v telesu primanjkuje, se blato v zadnjem delu debelega črevesa izsuši in postane trdo, kar zelo otežuje izločanje. Potrebno bi bilo popiti vsaj 1,5 l vode na dan, česar večina ne počne. Mnogi (zlasti starejši), ki imajo težave s srcem, pa veliko vode niti ne smejo popiti, saj jim zastaja v telesu.
Vzrok za zaprtje je tudi pomanjkanje telesnega gibanja. Pri hoji in drugih oblikah vadbe se aktivirajo dihalne mišice, ki jih uporabljamo tudi pri odvajanju. Telesno gibanje je tako oblika masaže črevesja in snovi v njem, ki se zato intenzivneje pomika proti izhodu. Naši kamenodobni lovsko nabiralski predniki, ki smo jim fiziološko zelo podobni, so hodili po šest ali več ur na dan. V civiliziranem svetu je odlično, če kdo hodi dve uri na dan (vsaj 10.000 korakov), a večina tega ne počne, v starosti pa niti ne zmore. Zato je tudi več zaprtja.
Peristaltika je odvisna tudi od stresa. Če smo pod stresom, se lahko pospeši ali pa upočasni. Današnje življenje je bolj stresno kot nekoč, starejši pa imamo že po naravi višjo raven stresnih hormonov v krvi (Reiter, Robinson, 1995). Tudi to prispeva k zaprtju.
Pomanjkanje sveže zelenjave in sadja v prehrani je splošen problem sodobne prehrane. Na starost se še zaostri, saj takrat težje grizemo in prebavljamo surovo sadje in zelenjavo.
Vsa ta hvalevredna naravna sredstva proti zaprtju so torej žal težje uporabljiva v starosti, ko je zaprtje najbolj razširjeno. Ni torej čudno, da večina starejših uživa odvajala. Z njimi sicer učinkovito izpraznimo črevo, a imajo tudi negativne stranske učinke. Povečujejo namreč toksičnost organizma. Odvajalo je torej le izhod v skrajni sili.
Varnejši je klistir. Gre za povsem naravno sredstvo, ki ga poznajo tudi nekatere ptice. Dolgokljune ptice, ki preletijo Atlantik, postanejo med potjo »zapečene«. Na Floridi s kljunom zajamejo vodo in jo vbrizgajo v zadek. Blatu pač vrnejo to, kar mu pri zaprtju manjka: vodo. To je tudi bistvo klistirja: skozi anus vbrizgamo vodo v debelo črevo, zastalo suho blato se razmoči in izloči.
Tretji enostaven način za odpravljanje zaprtja pa je uživanje probiotikov. Obstajajo namreč bakterije, ki omehčajo blato v debelem črevesu in tako odpravljajo zaprtje. Med drugimi jih vsebujejo tudi bio probiotiki EM; mi jih uživamo že poldrugo desetletje. Na spletni strani www.iztokostan.com je predstavljenih 105 pričevanj oseb, ki so ob uživanju probiotika EM odpravile zaprtje.
Kaj je torej črevesna higiena in kaj zahteva
Z izrazom higiena označujemo čistost, odsotnost nesnage. Čisto črevesje je zame tisto, v katerem prevladujejo dobre bakterije in ga prepoznamo po tem, da blato ne smrdi (ni gnilobe), ostanki hrane pa se izločajo redno (2-3 krat na dan).
Minimalni in obenem nujni ukrepi za ohranjanje črevesne higiene so:
- Vsakodnevno užijmo toliko (dovolj učinkovitega) probiotika, da blato izgubi neprijetni vonj.
- Vsakodnevno užijmo vsaj 400 gramov surove zelenjave in sadja. Če tega ne uspemo, poskrbimo za vnos zadostne količine prebiotičnih vlaknin (inulin, oligofruktoza itd), torej hrane za dobre bakterije. Po uradnih priporočilih naj bi jih odrasli užili od 25 do 38 g na dan. Povprečen odrasel prebivalec ZDA jih užije le 3,5 g (Dennis, 2017).
- Vsak dan izpraznimo črevo; če nam do večera to ne uspe, pred nočnim počitkom naredimo klistir.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan;
za revijo Narava zdravi, št.105, april 2019 – dopolnjena verzija
Viri:
Blahd, William (2017). How is constipation defined?; dosegljivo na: https://www.webmd.com/digestive-disorders/qa/how-is-constipation-defined, 24. 1. 2019.
Dennis, Brad (2017). What is the recomemnded daily amount of prebiotics?; dosegljivo na: https://www.greatgut.com/blogs/gut-health/what-is-the-recommended-daily-amount-of-prebiotics, 3. 3. 2019.
McCarrison, R. (1921). Studies in Deficiency Disease. London: Oxford Medical Publications
Ostan, I., Ambrozius, B., Ostan, A. (2001). Ko zdravila odpovedo. Ljubljana: Aura.
Reiter, Russel J.; Robinson, Jo (1995). Melatonin. Bantam Books.
Vazquez Roque, M., Bouras, E. P. (2015). Epidemiology and management of chronic constipation in eldely patients, Clin Interv Aging, 10:219-930; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4459612/, 3. 3. 2019.
Walker, Norman. Colon Health: the key to vibrant life. Norwalk Press
