Opombe: * vir Bredesen, D. E. (2017). The end of Alzheimer’s. New York: Avery; ** Ocena Iztok Ostan
Ateroskleroza, krčne žile in druga žilna obolenja so oblike kroničnih vnetij. Tem pravimo »tihi ubijalci«
Kazalec vnetij v telesu je Hs CRP, ki pa ne pove, kje je težava. Po dr. Bredesenu je njegova vrednost optimalna, če je nižja od 0,9 mg/L (glej tabelo).
Povzročitelji vnetij so zlasti patogeni mikrobi. Zaradi njih nastane vnetje zaklopk na venah, kar privede do krčnih žil. Po dr. Ronu Meyersu tvorijo prav patogene bakterije pretežni del oblog na arterijah, ki jim pravimo ateroskleroza. Ker se v zelo antioksidantskem okolju ne morejo učinkovito razmnoževati, je dr. Meyers (2005) uspešno zmanjševal obloge v arterijah tako, da so pacienti uživali zelo močan antioksidant FHES (pri kroničnih vnetjih 3×2 kapsuli na dan). Dobre izkušnje s FHES imamo tudi pri krčnih žilah.
Lahko pa vnetje povzročijo vnetne molekule. Večina patogenih bakterij in vnetnih molekul vdira v kri skozi prepustno črevesje. Ali je črevesna stena neprepustna, nam pokaže kazalec LBP, ki naj bi imel vrednosti nižje od 5,75 μg/ml. Zunanji znak, da je črevesna biota uravnotežena in s tem črevesna stena verjetno nepoškodovana, pa je odsotnost neprijetnega vonja blata.
Uživanje antioksidanta FHES in bio probiotika EM (ki uravna črevesno bioto), je skupaj z aminokislinami OKA del moje že opisane prehranske prve pomoči pri težavah s srcem in ožiljem (glej NZ št. 85). V tem prispevku bom obravnaval še druge dejavnike, ki povečajo tveganje kroničnih vnetij ožilja in srca.
Preveč sladkorja v krvi
Po nekaterih raziskavah je previsoka raven krvnega sladkorja in s tem povezana inzulinska rezistenca glavni vzrok za obolenja srca in ožilja (Mercola, 2019). Sladkor se namreč zelo rad spoji z beljakovinami, ki jih je v krvi in žilah precej. Tako nastanejo pokvarjene glicirane beljakovine, ki ustvarijo petdesetkrat več prostih radikalov kot neglicirane (Perlmutter, 2015).
Preveč sladkorja v krvi je usodno zlasti za arterije, ki nosijo z glukozo in drugimi hranili bogato kri do celic. Prosti radikali, ki nastanejo iz gliciranih beljakovin, poškodujejo stene arterij, kar ob stalnem presežku sladkorja sproži v njih kronične vnetne procese. Po dr. Bredesenu so optimalne vrednosti jutranjega inzulina največ 4,5 mlU/ml, glukoze pa od 3,9 do 5,0 mmol/l.
Pomanjkanje omega 3 maščobnih kislin
Maščobe so sestavljene iz maščobnih kislin. Le esencialnih maščobnih kislin omega 3 in omega 6 naše telo ne zmore samo sintetizirati. V običajni prehrani pa je razmerje med njimi neugodno, kar 10:1 v korist omega 6 (Moglia et. al., 2019). Posledica presežka omega 6 so vnetja arterij in druga kronična vnetja.
Če se odrečemo rafiniranim rastlinskim oljem (sončničnemu, repičnemu, koruznemu itd.), ki so glavni vir presežka omega 6, in dvakrat ali trikrat na teden uživamo ribe, lahko postopoma normaliziramo razmerje med omega 6 in omega 3 na raven 5:1, kot ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (Moglia et al., 2019). Po ugotovitvah več raziskav in po dr. Bredesenu pa je optimalno razmerje 1:1. Za tako razmerje je po njegovih izkušnjah potrebno redno dodajati prehrani omega 3 v obliki EPA in DHA, ki jih naše telo edine lahko izkoristi. Ribje olje je z okoli 30% EPA in DHA njihov najbogatejši prehranski vir (NIH, 2019), dopolnila iz mikroalg, ki jih tudi vsebujejo in so primerna za vegane, so običajno dražja. Dr. Bredesen priporoča vsakodnevno uživanje od 1,5 mg do 2,0 mg EPA in DHA.
Dopolnil z ribjim oljem je na trgu veliko. Zdi se, da pri njihovi izbiri ni toliko pomembno, ali so v obliki trigliceridov ali etilnih estrov, saj oboje na dolgi rok podobno dobro absorbiramo (Reis et al, 1990, Nordoy et al., 1991, Krokan et al, 1993, Hansen et al., 1993). Kot kaže, je pomembnejša čistost olja, saj so ribe in njihovo olje obremenjene s težkimi kovinami in drugimi polutanti (PCB, dioksin itd), ki se v telesu kopičijo in so zelo destruktivni (Moglia et al., 2019:14). Potreben je zelo drag postopek molekularne destilacije EPA in DHA, da jih izločimo iz olja. Z njo tudi dosežejo, da produkt nima okusa po ribah in da je delež omega 3 v olju precej višji (okrog 70%) kot v izvornem ribjem olju. Certifikat odličnosti IFOS – International Fish Oil Standard (ocena 5 na lestvici od 0 do 5), ki ga podeljuje neodvisna organizacija pri kanadski univerzi v Guelphu, dokazuje to kakovost (Moglia et. al., 2019).
Uživanje EPA in DHA je pomembno za vsesplošno ohranjanje zdravja. Naj navedemo izsledke raziskav o tem, kolikšni odmerki so učinkoviti pri ohranjanju zdravja srca in ožilja.
Novejše raziskave dokazujejo, da že odmerki od 0,7 g EPA in DHA na dan že v osmih tednih zmanjšajo previsok sistolični (zgornji) krvni tlak v povprečju za 5 mmHg, za znižanje diastoličnega (spodnjega) tlaka (za 3 mmHg) pa so bili potrebni dnevni odmerki vsaj 2 g EPA in DHA. Odmerki EPA/DHA od 2 do 3 g na dan znižajo raven trigliceridov do 25%, na raven holesterolov pa uživanje omega 3 nima bistvenega vpliva. V polletni klinični študiji, v kateri je sodelovalo 205 pacientov s kroničnim srčnim popuščanjem, se je v skupini, ki je dopolnjevala prehrano s po 1,0 g EPA/DHA na dan, stanje bolezni bistveno izboljšalo. Že 1-2 obroka mastnih rib na teden, kar je enakovredno 0,25 g EPA/DHA na dan, zmanjšuje tveganje smrtnosti zaradi srčno žilnih zapletov za 36%.
Preveč homocisteina
Homocistein je beljakovina, ki sproža rast tumorjev ter vnetja v arterijah in drugod po telesu. Telo ga pridela z razgradnjo metionina, aminokisline, ki je v presežku v mesu, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih. Če je na voljo dovolj vitaminov B12, B9 (folat) in B6, telo pretvori homocistein v aminokislino cistein ali druge snovi. Dr. Bredesen ugotavlja, da potrebujemo optimalno količino teh vitaminov, saj običajno priporočene količine za ta proces ne zadoščajo. Optimalne vrednosti homocisteina ter vitaminov B12, folata (B9) in B6 v krvi so navedene v tabeli. Previsoko raven homocisteina zmanjšujemo z vsakodnevnim uživanjem 0,8-5 mg vitamina B9 (v obliki metilfolata), 1 mg vitamina B12 (metilkobalamin) in 20-50 mg vitamina B6 (P5P). Omejujmo uživanje živalskih beljakovin.
Preveč oksidiranega LDL holesterola
Nevrologi opozarjajo, da je holesterol zelo pomemben gradnik možganov. Dr. Bredesen navaja, da bi moralo bili holesterola v krvi več kot 3,9 mmol/l (Bredesen, 2017). Celo LDL holesterol ni »slab«, pač pa zelo koristen, saj gre za beljakovino, ki transportira maščobe (Perlmutter, 2015). Problem je le oksidirani LDL, pokvarjeni holesterol. Najdemo ga v aterosklerotičnih oblogah (Perlmutter, 2017). Njegova optimalna raven v krvi je manj kot 60 U/L.
Nižja raven glukoze v krvi znižuje raven oksidiranega LDL v obtoku (Kotani et al, 2010). Zdi se, da je za učinkovito preprečevanje oksidacije LDL potrebno sodelovanje več antioksidantov (Malekmohammad et al, 2019), saj imajo posamezni antioksidanti omejen učinek. Naj navedem primer: v trimesečni raziskavi so moškim, starejšim od 40 let, dajali v prehrano vitamin E (400 IU na dan), vitamin C (500 mg) in beta karoten (15 mg). Na začetku preizkusa je bila pri njih raven oksidiranega LDL 86 U/L, na koncu pa 70 U/L, kar je sicer za 19% manj (Boushehri et al., 2012), a še vedno nad zgornjo mejo optimalnosti.
Drugi antioksidanti, ki prav tako znižujejo oksidirani LDL, so tudi melatonin (Dominiquez-Rodriguez et al., 200), omega 3 maščobe – zlasti EPA (Bays et al, 2013), magnezij (Wagner et al., 2010), resveratrol (Huai-Chia et al., 2011), ubikinol (reducirana oblika koencima Q10; Mohr et al., 1992), glutation (Rosenblat et al., 2007) in drugi. Kako kombinirati vso to množico antioksidantov? Dr. Bredesen priporoča naslednjo kombinacijo: 100 mg CoQ10 (ubikinola) na dan, 100 mg resveratrola, dvakrat na dan po 250 mg liposomskega glutationa in kot že omenjeno 1,5 do 2 g omega 3 (v obliki DHA in EPA); pred spanjem pa še po 2 g magnezija (magnezijev trionat) in od 0,5 mg do 3 mg melatonina (Bredesen, 2017:234,235)
Sami še nimamo izkušenj z zmanjševanjem previsoke ravni oksidiranega LDL holesterola v krvi. Po navedenih izkušnjah zdravnikov in raziskovalcev pa je ta naloga kompleksna.
Dr. Iztok Ostan, december 2019 – še neobjavljeno
Viri:
Bredesen, D. E. (2017). The end of Alzheimer’s: The first program to prevent and reverse cognitive decline. New York: Avery.
Bays, H.E., Ballantine, C. M., Braeckman, R.A., Stirtan, W.G., Soni, P.N. (2013). Icosapent ethyl, a pure ethyl ester of Eicosapentaenoic acid: Effects on circulating markers of inflamation from MARINE and ANCHOR studies, Am J Cardiovascular drugs, 13(1):37-46; dosegljivo na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3572383/, 12. 11. 2019.
Bousheri, S. N., Yusuf, R. M., Taib, M. N. M., Mirzaei, K., Yazdekhasti, N., Akbarzadeh, S.(2012). Effect of vitamin supplementation on serum oxidized low-density lipoprotein levels in male subjects with cardiovascular disease risk factors. Iran J Basic Med Sci, 15(4):958-964; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3586904/, 10.11.2019.
Dominiguez-Rodriguez, A., Abreu-Gonzales, M., Ferrer-Hita, J., Vargas, V., Reiter, R. J. (2005). Elevated levels of oxidized low-density lipoprotein and impaired nocturnal sybthesis of melatonin in patients with myocardial infarction. Atherosclerosis, 180(1):101-5; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15823281, 12. 11. 2019.
Hansen JB, Olsen JO, et al (1993) Comparative effects of prolonged intake of highly purified fish oils as ethyl ester or triglyceride on lipids, haemostasis and platelet function in normolipaemic men. Eur J of Clin Nutr 47:497-507.
Huai-Chia, C., Tyng-Guey, C., Yu-Ting, T., Ta-Liang, C., Wen-Ta, C., Ruei-Ming, C. (2011). Resveratrol attenuates oxidized LDL-evoked Lox-1 signaling and consequently protects against apoptotic insults to cerebrovascular endothelial cells, J Cereb Blood Flow Metab, 31(3):842-854; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3063630/), 12. 11. 2019.
Kotani, K., Yamada, S., Uurtuya, S., Yamady, T., Taniguchi, N., Sakurabayashi, I. (2010). The association between blood glucose and oxidized lipoprotein(a) in healthy young women. Lipids Health Dis. 9:103; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2949859/, 10. 11. 2019.
Krokan HE, et al. (1993). The enteral bioavailability of eicosapentaenoic acid and docosahexaenoic acid is as good from ethyl esters as from glyceryl esters in spite of lower hydrolytic rates by pancreatic lipase in vitro. Biochimica et Biophsica Aca 1168:59-67.
Malekmohammad, K., Sewell, R.D., Rafieian-Kopaei, M. (2019). Antioxidants and atherosclerosis: Mechanistic aspects, Biomolecules, 9(8):301; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6722928/, 10. 11.2019.
Mercola, J. (2019). Heart of the matter documentary, 12. oktober; dosegljivo na: https://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2019/10/12/heart-of-the-matter-documentary.aspx?utm_source=dnl&utm_medium=email&utm_content=art1HL&utm_campaign=20191012Z1&et_cid=DM363636&et_rid=727642271, 12. 10. 2019.
Meyers, R. (2005). FHES. Flanaganov kremen obogaten z vodikom. Ljubljna: Samozal.
Moglia, A., Benvegnù, C., Cremonesi, A., Franchini, M., Rasera, P. F., Signoretto, L. (2019). Omega-3: Perle di salute. Bardolino (VR): Phyto Garda Srl Unip.
Mohr, D., Bowry, V.W., Stocker, R. (1992). Dietary supplementation with coenzyme Q10 results in increased levels of ubiquinol-10 within circulating lipoproteins and increased resistance of human low-density lipoprotein to the initiation of lipid peroxidation. Biochim Biophys Acta, 1992, 1126(3):247-54; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/1637852 , 12.11.2019.
NIH-National institut of health (2019). Omega-3 fatty acids: Fact sheet for health professionals, 9. julij; dosegljivo na: https://ods.od.nih.gov/factsheets/Omega3FattyAcids-HealthProfessional/, 12.10. 2019.
Nordoy A, et al. (1991). Absorption of the n-3 eicosapentaenoic and docosahexaenoic acids as ethyl esters and triglycerides by humans. Am J Clin Nutr 53:1185-90.
Perlmutter, D. (2015). Požgani možgani: Presenetljiva resnica o žitaricah, ogljikovih hidratih in sladkorju – tihih ubijalcih vaših možganov. – Ljubljana: UMco.
Perlmutter, David (2017). Zdravi možgani: Moč črevesnih mikrobov za zdravje in zaščito vaših možganov – za vse življenje. Ljubljana: UMco,.
Reis GJ, et al. (1990). Effects of two types of fish oil supplements on serum lipids and plasma phospholipid fatty acids in coronary artery disease. Am J Cardiol 66:1171-75.
Rosenblat, M., Volkova, N., Coleman, R., Aviram, M. (2007). Anti-oxidant and anti-atherogenic properties of liposomal glutathione: studies in vitro, and in the atherosclerotic apolipoprotein E-deficient mice, Atherosclerosis, 195(2):e61-8; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17588583, 12. 11.2019.
Wagner, M., Araszkiewicz, A., Zozulinska-Ziolkiewicz, D., Wierusz-Wysocka, B., Piorunska-Mikolajczak, A., Piorunska-Stolzmann, M. (2010). The relationship between concentrations of magnesium and oxidized low density liupoprotein and the activity of platelet activacting factor acetyhydrolase in the serum of patients with type 1 diabetes. Magnes Res., 23(2):98-104; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20507838, 12.11. 2019.
