Dopolnilna prehrana v nosečnosti

Prehrana naj bo zdrava in uravnotežena. To je osnovno priporočilo zdravnikov tudi ko gre za prehrano nosečnic (BP, 2017). V splošnem je v naši prehrani premalo zelenjave in sadja ter preveč sladkorjev, enostavnih ogljikovih hidratov in nezdravih maščob. Nosečnici ni treba jesti »za dva«, kot je veljalo nekoč. V drugem in tretjem tromesečju nosečnosti se dnevne potrebe po energentih povečajo le za približno 300 kcal na dan (API, 2019).

Z zdravo in uravnoteženo prehrano dobimo tudi ustrezna mikrohraniva. Po mnenju stroke je med nosečnostjo potrebno paziti na zadosten vnos vitaminov A, D, E, B12, B6, C, folata (B9), železa, cinka, joda, bakra in selena (Garnand et al., 2016). Preudarno je, če si ženska že pred načrtovano nosečnostjo da izmeriti njihovo raven v krvi in v primeru pomanjkanja poskrbi za dodatni vnos z ustreznimi živili ali prehranskimi dopolnili.

V tem članku bomo usmerili pozornost na dopolnilno prehrano za telesne makrostrukture. To so beljakovine, črevesna biota in antioksidantska voda. Članek je zgolj informativnega značaja, saj je pri prehrani nosečnic pristojen svetovati le zdravnik.

Optimizacija beljakovinske prehrane

Nosečnice potrebujejo bogatejšo beljakovinsko prehrano, da zagotovijo normalen razvoj otroka. Zdravniki priporočajo uživanje dodatnih 75 do 100 g beljakovin na dan. Včasih pa to ne ustreza povsem. Beljakovine so namreč težko presnovljive in pomenijo dodatno obremenitev za jetra in ledvice, saj se večina užitih beljakovin pretvori v toksične dušične odpadke. Če ima nosečnica nekoliko oslabela jetra in ledvice, telo ne zmore sproti izločati nastalih beljakovinskih odpadkov. Nastane toksemija, izkoristek beljakovinske hrane pa se zmanjša. Tako se telo, kljub zadostni količini hrane, sooča z beljakovinsko podhranjenostjo. Ena od posledic so strije, ki kažejo na pomanjkanje beljakovin (elastina, kolagena) v koži. Ocenjujejo, da jih ima kar 50% do 90% nosečnic (Thomas, Liston, 2004). Posledica beljakovinske podhranjenosti pa so lahko tudi utrujenost, nespečnost, slabost in celo prepočasen razvoj zarodka.

Problem lahko rešimo z uživanjem optimalne kombinacije esencialnih aminokislin OKA, saj z njo ne obremenjujemo izločal, ker ne ustvarjajo toksičnih odpadkov (le 1 %). Nosečnica zadovolji s 6 do 8 tabletami OKA na dan vse potrebe po dodatnih beljakovinah.

Naj navedem nekaj izkušenj:

Šestintridesetletna gospa Marinka je med nosečnostjo z naporom opravljala potrebna dela. Mučila sta jo nespečnost in splošno pomanjkanje energije. Začela je uživati OKA, po 4 tablete zjutraj in 4 popoldan. To traja sedaj že pol leta; medtem je rodila. Že v času nosečnosti se je njeno stanje ob uživanju OKA občutno izboljšalo. Občutila je več energije in bolje je spala. Po porodu se je telo hitro vrnilo v prejšnje stanje brez posebej vidnih znakov, ki jih porod navadno prinese: koža je povsem brez strij in lasje, nohti in zobje niso prav nič prizadeti.

Noseči tridesetletni gospe Jani je po dveh tednih uživanja OKA (2 krat po 5 tablet na dan) prešla slabost in se povrnil apetit.

Naša sorodnica, ki je letos rodila zdravega, 3,1 kg težkega fantka, je bila v času nosečnosti zaskrbljena, ker so pri ultrazvočnem pregledu ugotovili, da je zarodek manjši, kot bi bilo pričakovati. Pa je začela uživati po 5 do 8 tablet OKA na dan in že mesec kasneje je bil zarodek normalne velikosti. Zdravnik se je pri pregledu z UZ kar čudil izboljšanju.

Na spletni strani www.iztokostan.com je objavljenih več pričevanj žensk, ki so v času nosečnosti s pridom uživale OKA. Nekaterim je pomagalo že uživanje 2-3 tablet na dan.

Uravnavanje črevesne biote

Pogosta težava nosečnic je težje odvajanje blata. V takih primerih je koristno uživanje učinkovitih probiotikov. Naša tridesetletna sorodnica je bila zaprta vse od rojstva. Šele v najstniškem obdobju je odpravila to težavo z rednim uživanjem bio probiotika EM. Gre za biološko pridelan napitek, ki vsebuje tudi izvlečke 19 vrst zdravilnih zelišč. S pridom ga uživa že poldrugo desetletje. Letos je rodila zdravo punčko. Bio probiotik EM je uživala tudi med nosečnostjo in tudi v tem obdobju ni imela težav z odvajanjem.

Uživanje probiotikov med nosečnostjo in po njej je pomembno tudi iz več drugih razlogov. Otrok še nima svoje črevesne biote. Dobi jo od matere ob prehodu skozi rodni kanal in z materinim mlekom. Zdrava črevesna biota je bistvena za zdrav razvoj otroka.

Dobre črevesne bakterije koristijo tudi za učinkovito zmanjšanje teže matere po porodu. Na evropskem kongresu o debelosti (Daniells, 2009) je finska raziskovalka Kirsi Laitinen (Univerza Turku) predstavila ugotovitve študije, po kateri uživanje mlečnokislinskih bakterij od prvega tromesečja nosečnosti do konca dojenja (do šest mesecev po rojstvu) pomaga ženskam pri zmanjševanju telesne teže po porodu. Tudi ta študija je pokazala, da je uživanje probiotikov učinkovito pri zmanjševanju obsega trebuha in maščob v telesu nasploh.

Optimizacija antioksidantskosti telesnih tekočin

Kar 70% vsebine naših celic je voda. A ta je drugačna celo od najboljše vode, ki jo pijemo. Je antioksidantska. Popito vodo mora naše telo pretvoriti v antioksidantsko. Mlad organizem to zmore zlahka, pri petdesetih pa je antioksidantskost zdrave osebe že stokrat nižja kot pri dvajsetih. Starejši ljudje so tako manj odporni proti infekcijam, njihove celice težje ustvarjajo energijo. To je pomembno tudi med nosečnostjo, ki je energetsko zelo zahtevna. Čim starejša je nosečnica, tem težje ustvarja prepotrebno energijo. To zna biti vzrok za utrujenost v času nosečnosti in po njej ter za poporodno depresijo.

Nosečnica se lahko antioksidantsko okrepi z mineralnim praškom FHES. Na Univerzi v Ljubljani smo izmerili, da je voda, v kateri je raztopljena kapsula FHES, po antioksidantski moči enakovredna vsaj 10.000 kozarcem najboljšega svežega soka. Prašek je preverjeno brez negativnih stranskih učinkov (Hsu et al. 2010). Kot sem že opisal na drugem mestu, se moram prav uživanju FHES zahvaliti, da sem po 23 letih bolezni pozdravil svoja kronično obolela jetra in trebušno slinavko. To je bilo leta 2000. Že v tistem času smo ugotavljali, da uživanje FHES pomaga v nosečnosti. Takrat je štiridesetletna gospa H. rodila svojega prvega otroka. Proti koncu nosečnosti je bila utrujena. Začela je uživati zelo antioksidantski sok pšeničnih bilk, pa ji je bilo po njem slabo. Ves deveti mesec je tako uživala FHES in se je počutila bolje. Rodila je zdravo in zelo vitalno punčko. Tudi v času dojenja ni bilo običajne utrujenosti neprespane mlade mamice. Potem pa ji je zmanjkalo FHES in v tednu, ki je sledil, je čutila utrujenost. Ko si je FHES uspela spet nabaviti in je nadaljevala z jemanjem, so težave takoj prešle.

Že v tistem času smo zvedeli za dva primera porodnic, ki sta odpravili poporodno depresijo s FHES. Dr. Patrick Flanagan in dr. Corey Stephanson sta s preizkusom dokazala, da celice v tekočini, ki so ji dodali FHES, ustvarijo iz iste količine glukoze v danem času petkrat več energije (ATP) (Stephanson, Flanagan, 2004: 82).

 

Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan; za Narava zdravi, št. 111, oktober 2019

 

Viri:

API – American pregnancy association (2019). Pregnancy nutrition; dosegljivo na: https://americanpregnancy.org/pregnancy-health/pregnancy-nutrition/, 20. 8. 2019.

BP – Bolnišnica Postojna (2017). Zdrava prehrana v času nosečnosti; dosegljivo na: https://www.bolnisnica-po.si/zdrava-prehrana-v-casu-nosecnosti/, 20. 8. 2019.

Daniells, Stephen (2009). Probiotics may help wemen regain their figures after pregnanac. Nutraingrediets.com, 7.5.2009; dosegljivo na: www.nutraingredients.com/content/view/print/245915, 13.5.2014

Garnand, A. D., Shulze, K. J., Steward, C. P., West, K. P., Christian, P. (2016). Micronutrient deficiency in pregnancy worldwide: health effects and prevention. Nat Rew Endocrinol, 12(5):274-289; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4927329/, 20. 8. 2019.

Hsu, Yu-Wen, Tsai, Chai-Fang, Chuang, Wen-Chen, Chen, Wen-Kan, Ho, Yung-Chyuan, Lu, Fung-Jou (2010). Protective effects of silica hydride against carbon tetracloride-induced hapatoxicity in mice. Food an Chemical Toxology, 48: 1644-1653.

Stephanson, C. J., Flanagan, P. G. (2004a). Differential Metabolic Effects on Mitochondria by Silica Hydride Using Capillary Electrophoresis. J Med Food 7(1), 79-83.

Thomas, R.G.R., Liston, W.A. (2004). Clinical association of striae gravidarum. Journal of obstetrics and gynaecology, 24(3):270-27; dosegljivo na: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/014436104101001660779, 21. 8. 2019.

Objavljeno: 14/04/2020

Odprite članek v .pdf obliki ...

K-014-Dopolnilna-prehrana-v-nosečnosti-1.pdf


Število objavljenih člankov: 60

  • GLAVNE TEME (obravnavane bolezni...)

  • OMENJENI POJMI

  • ARHIV ČLANKOV PO ABECEDNEM REDU