Toksemija je zastajanje strupov v telesu. Je vzrok resnih obolenj, a še preden zbolimo, nas telo opozarja nanjo z različnimi znaki. Vključeni so v spodnji test toksemije.
Test kazalcev toksemije (Obkrožite ustrezne odgovore)
Znaki toksemije
(zastajanja strupov v telesu) |
Intenzivnost pojava | |||
* 1-krat tedensko ali pogosteje
|
** 1-2 krat mesečno
|
***manj kot 1- krat mesečno
|
||
1. | “Nejasna” glava | a) pogosto* | b) včasih** | c) redko/nikoli*** |
2. | Nezmožnost zbrati se | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
3. | Vzkipljivost | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
4. | Vznemirjen želodec | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
5. | Kronično zaprtje ali pogoste driske | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
6. | Otrdelost v predelu ramen (lopatice) | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
7. | Črno (temno) blato | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
8. | Smrdeče blato | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
9. | Neprijeten telesni vonj | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
10. | Kronična utrujenost | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
11. | Občutek staranja | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
12. | Potreba po veliko spanja | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
13. | Nespečnost | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
14. | Uvela, postarana koža | a) precej | b) nekoliko | c) malo/nič |
15. | Gube na obrazu | a) precej | b) nekoliko | c) malo/nič |
16. | Zasvojenost s sladkarijami, kavo, cigaretami, škrobnimi živili … | a) precej | b) nekoliko | c) malo/nič |
17. | Prenajedanje | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
18. | Pomanjkanje teka | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
19. | Hranjenje iz navade ali “za moč” | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
20. | Glavobol pri zbujanju | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
21. | Glavobol, ki nastane, ko smo izpustili obrok, in mine, ko se najemo | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
22. | Zamašen nos ob zbujanju | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
23. | Katar v grlu ob zbujanju | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
24. | Kisel, grenak ali slan okus v ustih ob zbujanju | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
25. | Krmežljave oči ob zbujanju | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
26. | Zamašena ušesa ob zbujanju | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
27. | Zadah iz ust | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
28. | Obložen jezik | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
29. | Motne, krvave oči | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
30. | Vrtoglavost, omotičnost | a) pogosto | b) včasih | c) redko/nikoli |
Izračunajte vsoto točk: pogosto = 2 točki, včasih = 1 točka, redko/nikoli = 0 točk.
Vrednotenje rezultatov testa kazalcev toksemije
Čim višji je rezultat, tem višja je raven toksemije – zastajanja strupov v organizmu. Dr. Ostan priporoča naslednjo kategorizacijo rezultatov: 0 točk ali 1 točka – brez znakov toksemije, od 2 do 10 točk – nizka toksemija, od 11 do 24 točk – srednja toksemija, od 25 do 42 točk – visoka toksemija, od 43 do 60 točk – zelo visoka toksemija. Z višanjem ravni toksemije se povečuje možnost obolenj.
Preverimo, ali smo zakisani – izmerimo pH sline
Življenje je posebna vrsta gorenja in kot pri vsakem gorenju nastajajo odpadki. Ti so praviloma toksični in kisli. Če jih telo ne zmore sproti nevtralizirati in izločiti, jih odlaga v medcelični prostor (limfo) in v maščobno tkivo. Dobro bi bilo torej izmeriti pH medceličnine. Vrednost pH, ki je višja od 7, pomeni bazičnost/alkalnost, nižja od 7 pa kislost. Normalna raven pH medcelične tekočine je 7,3, torej je rahlo bazična.
Žal pa je kakovost medceličnine težko meriti. Zato si pomagamo z meritvijo pH sline, saj se po mnenju fiziologov njena pH vrednost še najbolj približuje medcelični. Po dr. G. Cousensu je pH vrednost sline pomemben indikator telesnih rezerv alkalnih rudnin, s katerimi telo nevtralizira kisle odpadke.
Po uradni medicinski doktrini je razpon sprejemljivih vrednosti pH sline zelo širok: od 5,6 do 7,9 (Clatfelter, 2017). Med higienisti pa je najbolj uveljavljeno mnenje dr. Gabriela Cousensa, ki meni, da je normalna raven pH sline, merjena zjutraj na tešče ali pred obrokom, med 6,8 in 7,5 (Cousens, 1993: 142). Zdi se, da je optimalneje, če je pH sline v zgornjem delu tega območja. Dojenčki imajo pH vrednost sline okrog 7,5; z leti pa se praviloma znižuje. Nanje pa vplivajo tudi bolezni v ustni votlini (Baliaga et al., 2013). Raziskava med 100 odraslimi z zdravimi dlesnimi je pokazala, da je bil povprečni pH sline 7,1 (Baliga et al., 2013), s staranjem pa teži k še nižjim vrednostim (Clatfelter, 2017).
Zakisani smo, če je pH sline na tešče 6,7 ali manj. Po raziskavi dr. Teda M. Morterja nakazujejo vrednosti pH sline med 5,9 in 6,2, da telesu primanjkuje alkalnih rudnin, a ima še nekaj alkalnih rezerv, pri vrednostih 5,8 in manj pa so telesne alkalne rezerve povsem izčrpane (Cousens, 1993: 142).
Vrednost pH sline najlažje merimo s papirnimi pH indikatorji – lakmusovimi lističi. Dobimo jih v trgovinah s sanitetnim materialom in niso dragi. Najprimernejši so tisti, ki merijo pH vrednosti od 5,5 do 8,0.
Kako zmanjšamo toksemijo/zakisanost
Toksemijo lahko zmanjšamo, če povečamo pitje vode (vsaj liter in pol na dan) in se redno telesno gibljemo (vsaj eno uro dnevno) na svežem zraku pri dnevni svetlobi. Koristno je, če dnevno užijemo vsaj 400 g zelenjave in sadja (priporočilo WHO), po možnosti surovih. Surovo sadje in zelenjava sta močna alkalinizatorja. To velja tudi za sadje in zelenjavo kislega okusa (npr. limona, sok pšeničnih bilk). V presnovi surovega sadja in zelenjave se namreč ustvarjajo alkalni ostanki, medtem ko so pri presnovi druge hrane ostanki kisli. Na Univerzi v Ljubljani smo opravili test metode (imenovali smo jo »2+5«), ki vključuje zgoraj omenjene dejavnike. Po enem mesecu se je udeležencem preizkusa znižala toksemija od srednje (19,5 točk po zgornjem testu) na nizko (10,1 točk).
To je enostaven naraven način razstrupljanja, ki pa je lahko za starejše in oslabele prezahteven. V takem primeru si pomagamo z izbranimi prehranskimi dopolnili. Svoj enomesečni protokol razstrupljanja z aminokislinami OKA, bio probiotiki EM in antioksidantskim praškom FHES smo že predstavili v reviji Narava zdravi (Ostan et al., 2016).
Obstajajo pa tudi zahtevnejši načini učinkovitega razstrupljanja, na primer savnanje in postenje, ki dokazano krepita zdravje in podaljšujeta življenje.
So še drugi načini razstrupljanja, pa tudi druge meritve toksinov v telesu, ki jih opravljajo v laboratorijih. A z opisanima testoma si lahko sami izmerimo toksemijo pred razstrupljanjem in po njem.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan
Za revijo Narava zdravi, št. 99, oktober 2018
Viri:
Baliga, S., Muglikar, S., Kale, R. (2013). Salivary pH: A diagnostic biomarker. J Indian Soc Periodontol, 17(4):461-465; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3800408/, 7.8. 2018.
Clatfelter, M. (2017). What is pH of saliva? 3. Oktober; dosegljivo na: https://www.livestrong.com/article/192281-what-is-ph-of-saliva/, 7.8. 2018.
Cousens, G. (1993). Consciuos eating. Santa Rosa (CA): Vision Books International.
Ostan, I., Ambrozius, B., Ostan, A. (2016). Program razstrupljanja z dopolnili. Narava zdravi, 70.