Dejavnikov raka je več. V Zahodnem svetu prispeva prehrana kar 30% tveganja za nastanek raka (Tantamanto-Bartley, 2013). V prispevku bom predstavil nekatere kazalce, s katerimi lahko ocenimo tveganje za nastanek raka in prehranske načine, s katerimi lahko vplivamo na vrednosti teh kazalcev in zmanjšujemo tveganje za nastanek raka. Vsak od teh načinov zahteva nekaj odrekanja.
Varnejše vrednosti IGF-1, inzulina in glukoze
Med najpomebnejše kazalce tveganja za nastanek raka sodi inzulinu podoben rastni faktor 1 (IGF-1). To je hormon, ki ima »centralno vlogo v celični presnovi in uravnavanju rasti« (Burgess et al., 2011). Kot pravi dr. Mosley, je IGF-1 glavno »stikalo« organizma: Če je vrednost IGF-1 blizu zgornje referenčne vrednosti ali nad njo, je telo v »hitečem« načinu delovanja, v katerem sta spodbujena rast in razmnoževanje celic, žal tudi rakavih. Tudi nizke vrednosti so povezane z večjim tveganjem nekaterih bolezni (Burgess et al., 2011). Na osnovi stališč nekaterih strokovnjakov ocenjujem, da je najbolj varno območje IGF-1 verjetno od 35% do 50% pod zgornjo referenčno vrednostjo.
Tudi hormon inzulin, ki ga proizvaja trebušna slinavka ob povišanju ravni glukoze v krvi, vpliva na razmnoževanje rakavih celic (Perlmutter, 2015). Njegov spodbujevalni učinek na množenje rakavih celic pa ni tako močan kot učinkovanje hormona IGF-1 (Baserga et al., 2003). Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi morala biti raven jutranjega inzulina pod 5 mlU/ml (Spero 2013, Guyenet, 2009).
Povišana raven inzulina spodbuja raka tudi zato, ker njegovo delovanje spremlja povečana količina glukoze, ta pa je edini energent, ki ga lahko uporabijo rakave celice (Poff et al., 2015). Za večjo varnost pred rakom naj bi bila raven serumske glukoze med 3,6 in 5,3 mmol/l (po uradnih priporočilih je normalno do 6,1 mmol/l), saj trajna jutranja raven glukoze 5,4 ali več že kaže na inzulinsko rezistenco, ki povečuje tudi tveganje nastanka raka.
Vrednosti teh kazalcev si lahko damo izmeriti tudi samoplačniško (www. adrialab.si).
Veganstvo zmanjšuje tveganje raka
V raziskavi v ZDA med ljudmi, ki se hranijo z mešano prehrano, starimi od 50 do 60 let, je bila povprečna vrednost IGF-1 za 8% nad zgornjo referenčno vrednostjo (Fontana et al., 2008), IGF-1 veganov iste starostne skupine pa je bil za 25% nižji od zgornje referenčne vrednosti, kar je z vidika raka varneje. Več študij je ugotovilo, da je ob veganski hrani tveganje za raka precej nižje kot pri mešani prehrani (Campbell, Campbell, 2012), ker živalske beljakovine vsebujejo presežek metionina, ki spodbuja razvoj raka (Ostan, 2012).
Veganska hrana pa ni absolutno varovalo pred rakom, saj tudi vegani, resda v manjši meri kot vsejedi, zbolevajo za to boleznijo (Tantamango-Bartley, 2013). Eden od problemov sodobne prehrane (tako mešane kot tudi vegetarijansko/veganske) je preveč sladkorja in enostavnih ogljikovih hidratov. Tej pasti se po mnenju dr. Campbella lahko izognemo z izključno rastlinsko celostno prehrano. Gre za zelo omejevalno vegansko prehrano, iz katere je izključeno uživanje sladkorja in prečiščenih škrobnatih živil (Campbell, Jacobson, 2014), vsebuje pa veliko vlaknin, ki zavirajo prehod sladkorjev iz črevesja v kri (Lustig, 2014). Pri taki prehrani dobimo 80% kalorij iz ogljikovih hidratov, 10% iz maščob in 10% iz beljakovin (Campbell, Jacobson, 2014:54). Podobna je tradicionalni prehrani poljedelskih Kitajcev, med katerimi je bil rak redkost (Campbell, Campbell, 2006).
Ketonska dieta zmanjšuje tveganje raka
Ketonska dieta je prehrana, pri kateri je skrajno omejeno uživanje ogljikovih hidratov. Večino energije pridobivamo iz maščob – v skrajni obliki skoraj 80% -, iz ogljikovih hidratov pa skorajda nič (Poff et al. 2015). Taka prehrana je skrajno nasprotje prej opisanega veganstva dr. Campbella (možna je tudi veganska ketonska prehrana; glej Kubala, 2018), a klinične študije potrjujejo, da je tudi ob njej možno zmanjšati ali celo odpraviti tumorje (Allen et al., 2014). Vendar je za večino ljudi težko trajno vztrajati pri taki dieti (Cunnane, 2005:208). Ko bolniki, ki sicer uspešno zmanjšajo tumorje s ketonsko dieto, preidejo na običajno mešano prehrano, se pogosto tumorji kmalu spet povečajo (Nebeling et al., 1995, Zuccoli et al., 2010). To niti ne preseneča: Ketonska dieta je kot varovalo pred rakom enostranska. Resda znižuje raven sladkorjev v krvi, zaradi česar lahko tumorje izstradamo. Ko pa spet uživamo običajno, s sladkorji in prečiščenimi škrobnatimi živili bogato hrano, se spet vzpostavijo odlični pogoji za hiter razcvet rakavosti.
Občasno omejevanje kaloričnega vnosa pod normalno raven
Tveganje za raka lahko zmanjšamo tudi ob običajni prehrani, če se občasno postimo oz. zelo znižamo kalorični vnos. Dr. Michael Mosley poroča, da se pri postu ob vodi, ki traja tri dni in pol, IGF-1 lahko zniža (od običajno visoke ravni) na raven, ki je kakih 35% pod zgornjo referenčno mejo (Mosley, 2012). Osebno je opravil pettedenski preizkus, pri katerem se je vsak teden postil dva nezaporedna dneva, ostale dneve pa užival običajno mešano hrano. Na postni dan je užil po 600 kcal. V tem času se je njegov (v začetku visoki) IGF-1 spustil na raven, ki je bila 48% pod zgornjo referenčno mejo, zmanjšala sta se tudi raven glukoze in inzulina v krvi (Mosley, 2012, Mosley, Spencer, 2013). Onkolog T. Howell in nutricionistka M. Harvie sta opravila podoben poskus na skupini prostovoljk: po dva zaporedna dneva v tednu so uživale le po 650 kcal na dan, druge dni so jedle kot običajno. Tveganje za nastanek raka se je v nekaj tednih zmanjšalo za 40% (Mosley, 2012, Harvie, Howell, 2013).
Sam se redno postim že od leta 1986. Da bi preprečil podhranjenost z esencialnimi hranivi, ki se lahko pojavi ob postu, sem s sodelavci razvil posebno obliko postenja, ki ga imenujem polnovredni post. Bistveno pri njem je uživanje vsaj 15 tablet optimalne kombinacije aminokislin (OKA) na dan, s čimer preprečujemo beljakovinsko podhranjenost. S tem preprečimo nastajanje ohlapnosti kože. Dodajanje OKA je pomembno zlasti za starejše postitelje, saj po 65. letu starosti pomanjkanje beljakovin povečuje tveganje smrtnosti in raka (Levine et al., 2014). Na postni dan poleg tega užijemo tudi 1-2 šilci bio probiotika EM, 2 kapsuli antioksidanta FHES, ter do 600 kcal hrane v obliki surovega sadja in zelenjave, omega 3 in MCT olja.
Dr. Helena Jeriček Klanšček in Drago Klanšček (www.d-i-h.si) sta vodila preizkus triinpoldnevnega postenja po teh načelih. Udeležilo se ga je 12 prostovoljcev in prostovoljk, od katerih je 11 že imelo izkušnje s postenjem. Njihov začetni IGF-1 je bil že na začetku postenja varno nizek (34% pod zgornjo referenčno mejo) in se je do konca še nekoliko znižal (41% pod zgornjo referenčno mejo). Tudi jutranji ravni inzulina in glukoze v krvi sta se v tem času znižali na varne ravni.
Udeleženci tega preizkusa so večinoma ugotavljali, da je tako postenje lažje kot postenje na klasičen način. Če je za koga tudi to pretežko, pa se lahko odloči za redno postenje, ki traja le del dneva. Nove raziskave namreč kažejo, da je za zdravje koristno, če 16 ur na dan ne jemo, vso potrebno hrano pa zaužijemo v preostalih 8 urah. Preizkusi na miših (Hatori et al., 2012) in na ljudeh (Moro et al, 2016) so pokazali, da tako časovno omejevanje prehranjevanja zmanjša inzulinsko rezistenco in IGF-1. To nakazuje, da tako prehranjevanje znižuje tveganje za raka, neposredni vpliv na raka pa še ni bil proučen.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan, za revijo Narava zdravi, št. 98, september 2018 – dopolnjena verzija
Viri
Allen, B. G., Bhatia, S.K., Anderson, C.M., Eichenberger-Gilmore, J.M., Sibenaler, Z.A., Mapuskar, K.A., Schoenfeld, J.D., Buatti, J.M., Spitz, D.R., Fath, M.A., 2014. Ketogenic diets as an adjuvant cancer therapy: History and potential mechanism, 2:963-970; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4215472/, 27.7.2017.
Baserga, R., Peruzzi, F., Reiss, K., 2003. The IGF-1 receptor in cancer biology. Int. J. Cancer, 107:873-877; dosegljivo na: https://www.researchgate.net/profile/Francesca_Peruzzi/publication/9023581_The_IGF-I_receptor_in_cancer_biology/links/54d37d650cf28e06972843fa/The-IGF-I-receptor-in-cancer-biology.pdf, 1. 8. 2017.
Burgess, A.M.G., Biermasz, N. R., Shoones, J.W., Pereira, A.M. Renehan, A.G., Zwahlen, M., Egger, M., Dekkers, O.M., 2011. Meta-analysis and dose-response metaregression: Circulating insulin-like growth factor 1 (IGF-1) and mortality. J Clin Endocrinol Metab, 96(9):2912-2920.
Campbell, T. Collin; Campbell, Thomas (2006). The China Study: The Most Comprehensive Study of Nutrition Ever Conducted and the Startling Implications for Diet, Weight Loss and Long-term Health. Dallas: Benbella Books.
Campbell, T. C., Jacobson, H. (2014). Prevare z dietami z malo ogljikovih hidratov. Maribor: SITIS.
Cunnane, Stephen C. (2005). Survival of the fattest: The key to human brain evolution. London, Hackensack: World Scientific Publishing Co. Pte. Ltd.
Fontana, L., Weiss, E. P., Villareal, D.T., Klein, S., Holloszy, J.O., 2008. Long-term effects of calorie or protein restriction on serum IGF-1 and IGFBP-3 concentration in humans. Aging Cell, 7(5):681-687; doosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2673798/, 27.7.2017.
Guyenet, Stephan (2009). What’s the ideal fasting insulin level?; dosegljivo na: http://wholehealthsource.blogspot.hr/2009/12/whats-ideal-fasting-insulin-level.html, 2.4.2016.
Hatori, M., Vollmers, C., DiTacchio, L., Bushong, E.A., Gill, Shubhroz, G., Leblanc, M., Chaix, A., Joens, M., Fitzpatrick, J. A.J., Ellisman, M. H. (2012). Time restricted feeding without reducing caloric intake prevents metabolic diseases in mice fed a high-fat diet. Cell Metabolism, 15:848-860; dosegljivo na: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1550413112001891, 3.9.2017.
Harvie, M., Howell, T. (2013). The 2 day diet. London: Vermilion.
Kubala, J. (2018). Vegan keto diet guide: benefits, foods and sample menu, 2. oktober; dosegljivo na: https://www.healthline.com/nutrition/vegan-keto-diet, 15. 04. 2020
Levine, M. E., Suarez, J.A., Brandhorst, S., Balasubramanian, P., Cheng, C-W., Media, F., Fontana, L., Mirisola, M.G., Guevara-Aguirre, J., Wan, J., Passarino, G., Kennedy, B.K., Wei, M., Cohen, P., Crimmins, E.M., Longo, V.D., (2014). Low protein intake is associated with a major reduction in IGF-1, cancer and overal mortality in 65 and younger but not older population. Cell metabolism, 19(3):407-417; dosegljivo na: http://www.cell.com/cell-metabolism/pdf/S1550-4131(14)00062-X.pdf, 1.8.2017.
Lustig, Robert (2014). Mastna laž: Grenka resnica o sladkorju. Ljubljana: Umco.
Moro, T., Tinsley, G., Bianco, A., Marcolin, G., Pacelli, Q. F., Bataglia, G., Palma, A., Gentili, P., Paoli, A. (2016). Effects of eight weeks of time-restricted feeding (16/8) on basal metabolism, maximal strength, body composition, inflammation, and cardiovascular risk factors in resistance-trained males. J Tarnsl Med, 14:290; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5064803/pdf/12967_2016_Article_1044.pdf, 3.9.2017.
Mosley, Michael (2012): Eat, fast & live longer. BBC2 Horizon; 2.8.2012; dostopno na:
http://nanoworkout.com/2013/04/eat-fast-live-longer-bbc-intermittent-fasting/, 15.3.2015.
Mosley, Michael, Spencer, Mimi (2013). The fast diet: lose weight, stay healthy and live longer with the simple secret of intermittent fasting. Atria Books.
Nebeling, L.C., Miraldi, F., Shurin, S.B., Lerner, E., 1995. Effects of a ketogenic diet on tumor metabolism and nutritional status in pediatric oncology patiens: two case report, J Am Coll Nutr, 14(2):202-8.
Ostan, Iztok (2012). Beljakovine za življenje in smrt. Ljubljana: ARA.
Poff, A.M., Ward, N., Seyfried, T.N., Arnold, P., D’Agostino, D.P. (2015). Non-toxic metabolic management of metastatic cancer in VM mice: Novel Combination of ketogenic diet, ketone supplementation, and hyperbaric oxygen therapy. PloS ONE 10(6):e0127407; dosegljivo na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26061868, 13.4.2016.
Spero, David (2013). Do you know your insulin level?; dosegljivo na: http://www.diabetesselfmanagement.com/blog/do-you-know-your-insulin-level/, 18.8.2016.
Tantamango-Bartley, J., Jaceldo-Siegl, K., Fan, J., Fraser, G., 2013. Vegetarian diets and the incidence of cancer in a low-risk population. Cancer Epidemiol. Biomarkers Prev, 22(2):286-94; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23169929, 26. 7. 2017.
Zuccoli, G., Marcello, N., Pisanello, A., Servadei, F., Vaccaro, S., Mukherjee, P., Seyfried, T.N., 2010. Metabolic management of glioblastoma multiforme using standard therapy together with a restricted ketogenic diet: Case report, Nutr Metab (Lond), 7:33.
