Pekoča bolečina pri uriniranju, potreba po pogostem uriniranju, bolečine v spodnjem delu trebuha, moten ali smrdeč urin in včasih kri v urinu so znaki vnetja urinarnega trakta. Ta težava pogosteje prizadene starejše in ženske. Od 50% do 60% žensk se kdaj v življenju sooči s takim vnetjem (Al-badr, Al-Shaikh, 2013). Povzročajo ga bakterije, ki postajajo vse bolj odporne na antiobiotike. Od leta 1998 do 2011 se je tako v ZDA povečalo število hospitalizacij zaradi vnetij urinarnega trakta kar za 58%. Akutna vnetja mehurja in ledvic se prevešajo v kronična (Mercola, 2019), kar lahko privede celo do odpovedi ledvic.
Poglejmo, kako se jim lahko učinkovito zoperstavimo.
Preventivni ukrepi
Infekcije urinarnega trakta povzročajo različne patogene bakterije (Mercola, 2019). Infekcije z nekaterimi bakterijami (zlasti Proteus mirabilis, ne pa običajna E.coli; Aleign, Petaros, 2018) spodbudijo celo tvorjenje ledvičnih kamnov. Vnetja urinarnega trakta so lahko tudi glivičnega izvora (Imam, 2018). Kar 80% do 90% obolenj pa povzroča bakterija iz vrste E. coli (Ejrnæs, 2011), ki bi morala biti – tako kot glivice – le v črevesju (CDC, 2014).
Preventivni ukrepi za manj okužb urinarnega trakta so:
- Poskrbimo za temeljito higieno po opravljanju velike potrebe in pred spolnimi odnosi.
- Izogibajmo se uživanju jajc in mesa iz industrijske reje. Če uživamo jajca in meso, naj bodo iz proste reje, še raje pa ekološko pridelani. Tako vzgojene živali manj zbolevajo in jim ni potrebno dajati antiobiotikov, ki so v industrijskem kmetijstvu običajni. Nanje pa so patogene bakterije E. coli odporne. Raziskava v Arizoni je pokazala, da je 79,8% vzorcev perutnine in svinjskega mesa, pridobljenega v trgovinah izbrane trgovske verige, okuženega z E. coli (Liu et al, 2018). Več genetskih raziskav, opravljenih v ZDA, Kanadi in Evropi je pokazalo, da so bakterije E. coli, ki so jih našli v hrani, iste vrste kot so povzročiteljice infekcije urinarnega trakta (Mercola, 2019).
- Uravnotežimo črevesno bioto. Z E. coli okuženo meso uživajo tudi mladi, pa vendar imajo manj okužb urinarnega trakta kot starejši. Gre torej tudi za problem odpornosti. Prostata na primer proizvaja snovi, ki zmanjšujejo tveganje infekcij urinarnega trakta (Mercola, 2019). Zato ženske obolevajo bolj kot moški, starejši moški, pri katerih je prostata opešana, pa bolj kot mlajši. Z uravnoteženjem črevesne biote okrepimo imunski sistem, ki nas varuje pred vsemi infekcijami, tudi okužbami mehurja in ledvic. Poleg tega z zdravo črevesno bioto okrepimo črevesno steno. Patogene bakterije namreč vdirajo v kri in po njej v razne organe tudi zaradi prepustnosti črevesne stene (Perlmutter, 2017). Po naših izkušnjah je za uravnoteženje črevesne biote potrebno redno uživati učinkovite probiotike v dovolj velikih odmerkih, da blato izgubi neprijetni vonj; to je zunanji znak, da je črevesna biota uravnotežena.
- Okrepimo antioksidantskost organizma
Patogene bakterije se učinkovito razmnožujejo v rahlo oksidiranem okolju. Naše telesne tekočine bi morale biti antioksidantske. Žal pa je kri zdravega petdesetletnika kar stokrat manj antioksidanstka kot pri dvajsetletniku. Tudi to pojasnjuje, zakaj je pri starejših več infekcij urinarnega trakta in drugih okužb.
Zelo dober vir antioksidantov sta zelenjava in sadje oziroma sveže iztisnjeni zelenjavni in sadni sokovi. Pri nas doma te vire redno dopolnjujemo z uživanjem antioksidantskega praška FHES. Po analizah Univerze v Ljubljani je kozarec vode s kapsulo FHES po antioksidantski moči enakovreden vsaj 10.000 kozarcem svežega soka. Za preprečevanje bakterijskih okužb praviloma zadostujeta 1 do 2 kapsuli FHES na dan.
Akutna vnetja urinarnega trakta
Ko sem se z več starejšimi ženskami pogovarjal o tem, ali jih je kdaj v življenju pekla voda in kako so takrat ravnale, mi jih je precej odgovorilo, da so si kvečjemu skuhale ursi čaj in potrpele nekaj dni, dokler vnetje ni minilo. Tako kot običajni prehlad, je akutno vnetje urinarnega trakta posledica bakterijske infekcije in običajno mine v enem tednu. Pri ženskah so infekcije urinarnega trakta med najpogostejšimi in predstavljajo skoraj 25% vseh okužb (Al-Badr, Al-Shaikh, 2013). Problem je, da so današnje klice teh vnetij bolj trdožive kot nekoč …
Ob akutnem vnetju tako lahko stopimo po pomoč k zdravniku in ta utegne izbrati antibiotik, ki bo učinkovit pri premagovanju prav tistih vrste bakterij, ki so pri posamezniku povzročile vnetje. Toda antibiotik ne uniči vseh bakterij. Preživele bakterije postanejo odporne nanj, in ko se ponovno namnožijo, nekoč učinkovito zdravilo morda ne pomaga več.
Drugo močno sredstvo proti patogenim bakterijam je antioksidantski prašek FHES. Dr. Ron Meyers priporoča, da pri akutnih vnetjih uživamo 2-3 kapsule vsake štiri ure, torej od 8 do 12 kapsul na dan. V telesu FHES ustvari zelo antioksidantsko okolje, ki bakterij ne ubije, jim pa onemogoči hitro razmnoževanje. Našim celicam, med katere sodijo tudi celice imunskega sistema, pa antioksidantskost zelo godi. Raziskave so pokazale (Stephanson, Flanagan, 2004), da jih hitro okrepi, saj uspejo ustvariti iz dane količine glukoze do 5-krat več energije kot bi je sicer (Stephanson, Flanagan, 2004:82). Ker FHES bakterij ne ubija, ne postanejo rezistentne nanj. Le njihovo moč zmanjša in okrepi naš imunski sistem, da jih učinkovito nevtralizira. Če začnemo jemati dovolj velike odmerke že ob začetku vnetja, občutimo olajšanje v nekaj urah, vnetje pa ob blagih simptomih izzveni v dveh ali treh dneh. Negativnih stranskih učinkov uživanja FHES ni (Hsu et al, 2010).
Kronična vnetja urinarnega trakta
Pri kroničnih, ponavljajočih se vnetjih urinarnega trakta je potrebno postopati celoviteje in bolj previdno kot pri akutnih. Zaradi trajajočega obolenja so izločala opešana, prav tako imunski sistem in drugi organi. Zato priporočam preizkušen trifazni pristop.
Prva faza (2-3 tedne): Dnevno uživamo 5 do 8 tablet aminokislin OKA (razdeljeno v dva obroka). S tem okrepimo organe izločanja.
Za okrepitev kateregakoli organa so potrebne beljakovine oziroma aminokisline. Žal pa se v presnovi beljakovin tvori veliko dušičnih odpadkov (vsaj 52%), ki obremenjujejo jetra in ledvice. Edina beljakovinska hrana, ki praktično ne tvori dušičnih odpadkov (le 1%), je optimalna kombinacija aminokislin – OKA. Če nadomestimo beljakovine enega dnevnega obroka z OKA, se zmanjša raven amonijaka in sečnine v krvi za 35% do 55% (Lucà-Moretti 1998, INRC 2003, ProShape 2003). V preizkusu, ki ga je vodila dr. Nadia Tamburlin, so dvanajstim pacientom s kronično odpovedjo ledvic za en mesec povsem nadomestili beljakovinska živila z OKA (od 18-30 tablet OKA na dan). Pri vseh so se bistveno izboljšali glavni krvni kazalci (manj dušika, kreatinina in fosforja v krvi), dvignila se je raven hemoglobina, raven kalija pa se ni bistveno spremenila. Vsi pacienti so se na koncu poskusa počutili bolje (Tamburlin 1999).
Druga faza (2 tedna): V prehrano dodamo (poleg OKA) še bio probiotični napitek EM. Večkrat dnevno uživamo čistega, razredčenega z vodo ali sokom, in sicer v dnevnem odmerku, ki zagotovlja, da v nekaj dneh blato izgubi neprijetni vonj.
Tretja faza (praviloma dva meseca): V prehrano dodamo (poleg OKA in probiotika EM) še FHES. Pri kroničnih vnetjih dr. Ron Meyers priporoča uživanje po 2 kapsul FHES trikrat na dan (Meyers, 2005:35). Dodamo tudi modrozelene alge (spirulino, AFA, klorelo) v odmerku, ki ga priporoča proizvajalec.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan, Za Narava zdravi, marec 2020, št. 116 – dopolnjena verzija
Viri:
Al-Badr, A., Al-Shaikh, G. (2013). Recurrent urinary tract infections management in women. Sultan Qaboos Univ Med J. 13(3):359-367; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3749018/, 30. 5. 2019.
Alelign, T., Petros, B. (2018). Kidney stone disease: An update of current concepts. Advances in urology, 4. februar; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5817324/, 7. 1. 2020.
CDC – Centers for disease and prevention (2014). E. coli (Escherichia coli). Questions and answers; dosegljivo na: https://www.cdc.gov/ecoli/general/index.html, 30. 5. 2019.
Ejrnæs, K. (2011). Bacterial characteristics of importance for recurrent urinary tract infections caused by Escherichia coli. Dan Med Bull. 58(4):B4187; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21466767, 30. 5. 2019.
Hsu, Yu-Wen, Tsai, Chai-Fang, Chuang, Wen-Chen, Chen, Wen-Kan, Ho, Yung-Chyuan, Lu, Fung-Jou (2010). Protective effects of silica hydride against carbon tetracloride-induced hepatotoxicity in mice. Food and Chemical Toxology, 48: 1644-1653.
Imam, T. H. (2018). Fungal urinary tract infections (UTIs); doxsegljivo na: https://www.msdmanuals.com/professional/genitourinary-disorders/urinary-tract-infections-utis/fungal-urinary-tract-infections-utis, 13. 1. 2020.
INRC – International Nutrition Research Center (2003). The Master Amino Acid Pattern (MAP): The ideal Protein Substitute: Lucà-Moretti presentation.
Liu, C.M., Stegger, M., Aziz, M., Johnson, T. J. , Waits, K., Nordstrom, L., Gauld, L. , Weaver, W., Rolland, D., Statham, S., Horwinski, Sariya, S., Davis, G. S., Sokurenko, E., Keim, P. , Johnson, J. R., Price, L. B. (2018). Escherichia coli ST 131-H22 as a foodborne uropathogene. 9(4):e00470-18; dosegljivo na: https://mbio.asm.org/content/9/4/e00470-18, 30. 5. 2019.
Lucà-Moretti, M. (1998). A comparative, double blind, triple cross-over NNU study confirming the discovery of the Master Amino Acid Pattern. – Annals of the Royal National Academy of Medicine of Spain, Volume CXV. Second Issue, Madrid
Mercola, J. (2019). Factory-farmed chicken responsible for many human infections;, 29. maj; dosegljivo na: https://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2019/05/29/uti-and-chicken.aspx?utm_source=dnl&utm_medium=email&utm_content=art1&utm_campaign=20190529Z1&et_cid=DM294757&et_rid=626814294, 30. 5. 2019.
Perlmutter, D. (2017). Zdravi možgani: Moč črevesnih mikrobov za zaščito vaših možganov – za vse življenje. Ljubljana: UMco.
ProShape® Tablets [Master Amino Acid Pattern (MAP®)] (2003). A safe and effective substitute for dietary proteins. International Nutrition Research Center.
Stephanson, C., Flanagan, P.G. (2004). Differential Metabolic Effects on Mitochondria by Silica Hydride Using Capillary Electrophoresis. J Med Food 7(1), 79-83.
Tamburlin, N. (1999). Trattamento ambulatoriale di pazienti con insufficienza renale cronica. La Med.Biol., Nº 3.
