Tabela: Test zdravja Iztoka Ostana. Čeprav sem bil avgusta 2002 že zdrav, je bioresonančni test zaznal še precej šibkih točk. V izvidu zgoraj jih spoznamo s pomočjo zvezdic, ki pomenijo odstopanja od normalnega stanja. Moje šibke točke so bile zlasti trebušna slinavka, jetra (posledice kroničnega obolenja) in krvna obtočila. V manjši meri pa tudi srce, žleze z notranjim izločanjem, kosti in sklepi, sečni mehur, želodec, debelo črevo, limfni sistem, maščobna in vezna tkiva. Test je zaznal tudi nevarnost nastanka alergij. Dve leti kasneje, maja 2004, test ni pokazal niti ene same šibke točke: v desnem stolpcu ni več nobenih zvezdic.
Telo je modro; ko mu primanjkuje hranil, jih usmerja predvsem v življenjsko najpomembnejše organe, slabše pa so prehranjeni za preživetje manj pomembni organi kot so koža, skeletne mišice, lasje in nohti. Tako po slabšem tenu kože, njeni uvelosti, nagubanosti ipd. prepoznamo, da je telo nekoga slabše prehranjeno in mu primanjkuje življenjske moči. Koža je zato ogledalo življenjske moči organizma. To postane še bolj pomembno po petdesetem letu starosti, saj se takrat presnova hranil poslabša, zato je težje zagotoviti dobro prehranjenost vitalnih organov in še težje lep videz kože.
Staranje kože je odvisno tudi od neprehranskih dejavnikov. Toda v tem prispevku bom predstavil vpliv izboljšane prehrane na svežost kože in življenjsko moč. Predstavil bom tri konkretne primere.
Moja izkušnja: koža in splošna izčrpanost
Površina jabolka, ki se suši, postane nagubana. Tako je z našo kožo, če pijemo premalo vode. Kar 70% kože namreč tvori voda (DD, 2016). Znanstveni članki o primerni hrani za kožo predstavljajo zlasti pomen antioksidantov in rudnin, ki jih dobimo iz zelenjave in sadja, pa tudi pomen esencialnih maščobnih kislin (Schagen et al., 2012).
Vse to sem pri svoji prehrani skrbno upošteval, a sem bil leta 2000 po preboleni dolgotrajni bolezni vidno izčrpan (star 48 let, na spodnji sliki levo). Da bi okrepil mišično maso, sem začel telovaditi in uživati več beljakovin, a uspeha ni bilo. Bil sem pač na pragu petdesetih … Beljakovine so zlasti težko prebavljive in ustvarjajo veliko toksičnih odpadkov, ki jih opešani organi starejšega človeka težko izločajo. Edino živilo, ki rešuje oba problema, je optimalna kombinacija esencialnih aminokislin OKA (Lucà-Moretti, 1998). Leta 2001 sem začel OKA redno uživati in odmerek postopoma povečal na 10 tablet dnevno. To je bila edina sprememba, ki sem jo po petdesetem letu vpeljal v svojo prehrano.
Bioresonančni testi, opravljeni leta 2004 pri dr. Alojzu Medvedu, so pokazali regeneracijo vseh mojih organov, ki so bili dve leti poprej še ošibeli (Tabela). Tudi videz se je izboljšal (desna podoba na sliki).
Optimizacija beljakovinske prehrane je bistvena za regeneracijo organov, saj tvorijo beljakovine 60% trdne mase celic (Alberts et al., 1994), še bolj pa za regeneracijo kože, v kateri predstavljajo beljakovine (zlasti kolagen) kar 83% trdne mase (DD, 2016).
Albertina izkušnja: koža in opešano srce
Alberta (78) na Mangartu (2679 m)
Svež videz kože je možno s primerno prehrano ohraniti tudi v starejših letih. Leta 2001, ko je začela uživati OKA, je imela Alberta 68 let. Njen videz je bil še vedno svež, imela pa je težave z bradikardijo – prepočasnim utripom srca. Zaradi nizkega krvnega tlaka je občutila občasne omotice, celo onesvestila se je. Kardiolog ji ni predpisal zdravil za to težavo. Upala pa je, da bi ji aminokisline OKA pri tem utegnile pomagati, zato je povečala odmerek na 6-7 tablet dnevno.
Preiskave v Nemčiji v naslednjih letih so pokazale okrepitev srčne mišice, omotice so postale zelo redke, splošna kondicija se je izboljšala. Spet je zmogla planinariti in se pri 78 letih v Julijcih povzpeti na dvatisočake. V teh letih se je tudi njen videz še osvežil. Pri 79 letih – po 11 letih uživanja OKA – je bil njen videz še bolj mladosten kot leta poprej.
Boženina izkušnja: Koža in pasti prehranskih restrikcij
Veliko študij potrjuje tezo, da nekatere oblike omejevalnih prehranskih režimov podaljšujejo življenjsko dobo in manjšajo tveganje raka, bolezni srca in ožilja, diabetesa in drugih kronično degenerativnih bolezni. Če poskrbimo za to, da je v prehrani dovolj esencialnih hranil, so taki režimi veganstvo, trajno omejevanje kaloričnega vnosa (za 20% pod normalo) z beljakovinsko restrikcijo ter postenje 1-2 krat tedensko, ki ga imenujemo tudi post s prekinitvami (Mosley, 2012). Ti režimi pa (brez ustreznih prehranskih dopolnil) običajno ne vsebujejo optimalne količine beljakovin, kar se zlasti po 50. letu izkaže v izčrpanem videzu. Ne gre le za lepotno pomanjkljivost. Po raziskavah znanstvenikov pod vodstvom dr. Valterja Longa nizek vnos beljakovin po 65. letu starosti povečuje tveganje raka in smrtnost (Levine et al. 2014 ).
Težavi se lahko izognemo, če pri takih prehranskih restrikcijah nadomestimo manjkajoči del beljakovin z aminokislinami OKA. Tako je Božena pri 46 letih, ko je bila že 17 let ovo-lakto vegetarijanka in se občasno postila, vključila v redno prehrano najprej po 3 tablete OKA na dan in odmerek pri 55-ih povečala na 5 tablet na dan. Pri 58 letih je bil njen videz še vedno svež. Potem je prešla na vegansko prehrano, ki jo dopolnjuje s 6 tabletami OKA na dan. Pri 63 letih je njena koža še vedno napeta in mladostna. Je zdrava in vitalna. Testi krvi so pokazali, da so njeni kazalci zdravja in verjetnosti dolgoživosti (IGF-1) na optimalni ravni.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan; za revijo Narava zdravi, št. 95, junij 2018 – dopolnjena verzija
Viri:
Alberts, Bruce et al (1994). Molecular Biology of the Cell. London, New York: Garland Publishing.
DD – Dermacare Direct (2016). The structure of the skin & function; dosegljivo na: https://www.dermacaredirect.co.uk/advice/the-skin-structure-function, 6.5.2018.
Levine, M.E., Suarez, J.A., Brandhorst, S., Balasubramanian, P., Cheng, C.W., Madia, F., Fontana, L., Mirasola, M.G., Guevara-Aguirre, J., Wan, J., Passarina, G., Kennedy, B.K., Wei, M., Cohen, P., Crimmins, E.M., Longo, V.D. (2014). Low protein intake is associated with a major reduction in IGF-1, cancer, and overall mortality in the 65 and younger but no older population. Cell Metab,19(3): 407-17; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24606898, 5. 5. 2017.
Lucà-Moretti, M. (1998). A comparative, double blind, triple cross-over NNU study confirming the discovery of the Master Amino Acid Pattern. – Annals of the Royal National Academy of Medicine of Spain, Volume CXV. Second Issue, Madrid.
Mosley, Michael (2012): Eat, fast & live longer. BBC2 Horizon; 2.8.2012; dostopno na:
http://nanoworkout.com/2013/04/eat-fast-live-longer-bbc-intermittent-fasting/, 15.3.2015
Schagen, S. K., Zampeli, V., Makratonaki, E., Zouboulis, C.C. (2012). Discovering the link between nutrition and skin aging. Dermato-Endocrinology, 3(4): 298-307; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3583891/pdf/de-4-298.pdf, 5.5. 2018.
