Vnetje je obrambni proces telesa. Celice imunskega sistema prihitijo v ogroženi del. Zato se pojavijo oteklina, rdečina, bolečina in vročina, ki so značilni znaki akutnega vnetja. Pri kroničnem, dalj časa trajajočem vnetju, pa je imunski sistem oslabel in ne uspe premagati tujkov. Ogroženi predel tako propada, znaki vnetja pa so včasih celo nezaznavni – tihi.
Pri kroničnih vnetjih so problematični fagociti, ki tvorijo glavnino naših obrambnih celic. Tujke uničujejo s požiranjem, druge dele imunskega sistema pa opozarjajo na nevarnost s pomočjo strupov – prostih radikalov. Zaradi njih je kronično vnetje pogubno.
Kroničnih vnetij je več vrst. Doslej smo v Narava zdravi opisali kronična vnetja, ki jih povzročajo patogeni mikrobi (Ostan et al., 2018a), alergije (Ostan et al., 2018b), avtoimunske bolezni (Ostan et al., 2018c). V tem prispevku pa si bomo ogledali kronična vnetja, ki se jih morda najbolj bojimo: kronične bolezni možganov (Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, ALS, multipla skleroza, avtizem in druge) ter sistemska vnetja – to so vnetja, ki prizadenejo celo telo (vaskulitis, flebitis, fibromialgija ipd).
Telesna vnetja – znanilec možganskih vnetij
Običajno mislimo, da kronično vnetje grla, želodca ali drugih delov telesa ni povezano z vnetjem možganov. A »vodilne znanstvene raziskave kažejo, da je vnetje temeljni vzročnik bolezni in smrti v povezavi z boleznijo koronark, rakom, sladkorno boleznijo, Alzheimerjevo boleznijo in dobesedno vsakim kroničnim obolenjem« (Perlmutter, 2015:52). Tudi sprožilci vnetij možganov in drugih organov so pogosto isti. To so molekule, ki sprožajo vnetja in so sposobne prodreti skozi možgansko krvno bariero. Vneti možgani, drugače kot mnogi drugi organi, ne bolijo (Perlmutter, 2015:52). Zato so kronična telesna vnetja lahko znanilci nastajajočih nevrodegenerativnih bolezni.
Naj navedem nekatere sprožilce vnetij v možganih in drugih organih:
Eden od njih je prepustnost črevesne stene. Zaradi nje vdirajo v kri molekule, ki v celicah spodbudijo izločanje citokinov – vnetnih molekul. Te potujejo po krvi, zato lahko kjerkoli v telesu povzročijo vnetje posameznih organov ali pa kar celega telesa. Tako razdejanje povzročata zlasti dve vrsti molekul, ki vdirata iz črevesja v kri:
- Lipopolisaharidi (LPS) so molekule, ki so na površini patogenih črevesnih bakterij. Če je črevesna stena prepustna, vdrejo v kri in po njej prispejo tudi v možgane (Perlmutter, 2017).
- Gluten je beljakovina. V zdravem prebavnem traktu se razgradi na aminokisline, ki ne povzročajo nobenih težav. Če pa je črevesna stena prepustna, se delci napol prebavljenega glutena vrinejo v kri. Tak presnovek glutena je na primer gliadin. Podobno kot LPS spodbuja izločanje citokinov in se je sposoben infiltrirati skozi možgansko bariero v možgane (Perlmutter, 2015:67).
V Sloveniji si lahko damo samoplačniško (npr. pri Adrialabu) izmeriti raven prepustnosti črevesja z laboratorijsko analizo LBP (lipopolysaccharide binding protein) v krvi. LBP je beljakovina, ki v našem telesu veže nase LPS. Uradna zgornja referenčna meja LBP je 14,9 μg/ml. Višje ravni kažejo na resne vnetne procese. Toda optimalne ravni LBP so verjetno precej nižje od zgornje referenčne meje. V raziskavi, ki jo je opravila raziskovalna skupina dr. Stevena M. Opala, so ugotovili, da je velika večina skupine zdravih imela ravni LBP pod 5,75 μg/ml (Opal et al, 1999). Ker optimalne ravni LPS (oz. LBP) v krvi še niso znanstveno utemeljene, dr. Perlmutter v svoji praksi opazuje predvsem spremembe njihove ravni. Ob učinkoviti terapiji se ravni LPS (oz. LBP) v krvi znižujejo.
Drugi možen vzrok vnetij je krvni sladkor. Glukoza je hrana vseh naših celic – tudi možganskih; a zelo rada se veže z beljakovinami, ki tako postanejo glicirane. Te so strupene (Perlmutter, 2015). Fagociti jih zaznajo kot tujke, jih napadejo in vnetje je tu.
Seveda obstajajo tudi drugi sprožilci vnetij v možganih in drugod v telesu. A preveč užitega sladkorja in prepustna črevesna stena se zdita ključna. Še sploh v Zahodnem svetu, v katerem se je v zadnjih desetletjih že sicer prevelika potrošnja sladkorja še večkratno povečala (Lustig, 2014), stanje črevesne biote pa močno porušilo (Perlmutter, 2017:118). Zato holistični zdravniki ob medicinski terapiji priporočajo zlasti ukrepe za uravnoteženje črevesne biote ter zmanjšanje vnosa sladkorja, škrobnatih živil in glutena. Z njimi sočasno zmanjšajo težave pri nevrodegenerativnih boleznih in pri kroničnih vnetjih v drugih delih telesa. Več o tem v knjigah dr. Perlmutterja Zdravi možgani in Požgani možgani.
Kronična vnetja in avtizem dečka Jasona
Dvanajstletnega Jasona so mučila kronična vnetja ušesa, grla in prebavnega trakta. Zaradi avtizma ga je mati pripeljala k nevrologu, dr. Davidu Perlmutterju. Deček je z rokama ponavljal iste gibe, ni si mogel zavezati vezalk, ni govoril v celih stavkih, izogibal se je komunikaciji. Dr. Perlmutter v takih primerih priporoča brezglutensko prehrano z nizko ravnjo ogljikovih hidratov. Po laboratorijski analizi fekalij je ugotovil, da dečku skoraj povsem primanjkuje dobrih bakterij. Tako je priporočil, naj dodajajo njegovi prehrani izbrani probiotik in vitamin D.
Jasonova mati se je oglasila čez tri tedne in povedala, da si zdaj Jason sam zavezuje vezalke, se več pogovarja z njo …
Odločili so se še za fekalno transplantacijo, pri kateri pacientu v očiščeno črevo vnesejo fekalno maso zdrave osebe. Darovalka je bila prijateljeva zdrava hči.
Čez mesec dni je Jasonova mati poslala zdravniku video posnetek. »Ta kratki posnetek mi je orosil oči«, piše dr. Perlmutter. »Na njem je bil živahni, zadovoljni Jason, ki je skakal na trampolinu in govoril s svojo mamo veliko bolj zavzeto kot prej. Ob posnetku ni bilo nobenega besedila in tudi ni bilo potrebno« (Perlmutter, 2017:150).
Tudi vnetja prebavnega trakta, grla in ušes so se unesla.
Moj sistem prehranske prve pomoči pri kroničnih vnetjih
Pri prehrani bolnika je pristojen svetovati le zdravnik. Koristiti pa utegne informacija o mojem načinu dopolnjevanja prehrane pri kroničnih vnetjih, ki temelji na uživanju treh vrst dopolnil. Nobeno od njih ne povečuje ravni sladkorja v krvi in vsa tri krepijo zdravo delovanje imunskega sistema. Postopek je trofazen. V osnovi je tak, kot sem ga že opisal v omenjenih člankih (Ostan et al., 2018a, b, c). Tu povzemam njegove glavne značilnosti:
Prva faza (2-3 tedne): Dnevno uživamo 5 do 8 tablet aminokislin OKA. Pri kroničnih vnetjih je namreč telo beljakovinsko izčrpano.
Druga faza (2 tedna): V prehrano dodamo (poleg OKA) še bio probiotični napitek EM. Večkrat dnevno ga uživamo v dnevnem odmerku, ki zagotavlja, da v nekaj dneh blato izgubi neprijetni vonj.
Tretja faza (vsaj dva meseca): V prehrano dodamo (poleg OKA in probiotika EM) še močan antioksidant FHES. Pri kroničnih vnetjih je priporočano uživati po 2 kapsuli FHES trikrat dnevno. Dodamo tudi modrozelene alge (spirulino, AFA, klorelo) v odmerku, ki ga priporoča proizvajalec. So odličen vir rudnin, vitaminov in esencialnih maščobnih kislin.
Zbrali smo pričevanja 28 oseb, ki so uživale vsa tri dopolnila (glej www.iztokostan.com), pa ob tem prehrane niso bistveno spremenile; 26 jih je zaznalo izboljšanje svojega oz. svojih kroničnih vnetij. Zdi se, da je za mnoge ta prehranska prva pomoč ustrezen prvi korak pri zdravljenju njihovih kroničnih težav, ki ga potem nadgradijo s celovitejšim izboljšanjem načina življenja in prehrane.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan
za revijo Narava zdravi, št. 100, november 2018
Viri:
Lustig, R. H. (2014). Mastna laž. Ljubljana: UMco.
Opal, S. M., Scannon, P. J., Vincent, J.-L., White, M., Carroll, S. F., Palardy, J. E., Parejo, N. A., Pribble, J., P., Lemke, J., H. (1999). Relationship between plasma levels of lipopolysaccharide (LPS) and LPS-binding protein in patients with severe sepsis and septic shock. The journal of infectious diseases. 180:1584-9; dosegljivo na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10515819, 17. 7. 2018.
Ostan, I., Ambrozius, B., Ostan, A. (2018a). Proč z okužbami. Narava zdravi, št. 90, januar.
Ostan, I., Ambrozius, B., Ostan, A. (2018b). Več moči za manj alergij, št. 93., april.
Ostan, I., Ambrozius, B., Ostan, A. (2018c). Avtoimune bolezni – upanje iz črevesja, št. 97, avgust.
Perlmutter, D. (2015). Požgani možgani: Presenetljiva resnica o žitaricah, ogljikovih hidratih in sladkorju – tihih ubijalcih vaših možganov. – Ljubljana: UMco.
Perlmutter, D. (2017). Zdravi možgani: Moč črevesnih mikrobov za iz zaščito vaših možganov – za vse življenje. Ljubljana: UMco.
