Polaganje rok (»palming«). Globoko sproščenost težko dosežemo, če ne zapremo oči. Dr. William H. Bates (1860-1931) je razvil zelo preprost način umirjanja delovanja možganov. V sedečem položaju se sklonimo naprej, komolce opremo na kolena ali mizo, dlani položimo na oči: levo dlan na levo oko, desno na desno, prsti ene roke pokrivajo na čelu prste druge roke. Oči so zaprte in nanje z dlanema ne pritiskamo, pač pa naj bosta dlani malo izbočeni. Če moremo, ne razmišljajmo o težavah, temveč poskušajmo “videti” črno barvo in pustimo duhu, da tava. Tako vztrajamo od 10 do 20 minut. Odmaknemo dlani in kratek čas še mižimo, da se navadimo na močnejšo svetlobo, potem pa odpremo oči. Občutek je, kot da smo se zbudili iz spanja.
Spominjam se, da sem še kot majhen deček v kinu vedno sedel tik ob izhodu. Ob prizoru z nasiljem ali poniževanjem sem tako lahko hitro smuknil iz kina. Ohranjanje človeškega dostojanstva je zame vodilna vrednota, za koga drugega pa je katera druga. Če imamo količkaj klica vesti, je pomembno, da se ravnamo po moralnih načelih, ki jih čutimo kot vrednote. To je zame temeljno življenjsko vodilo, s katerim se izogibam glavnemu viru stresa. Namreč, tako kot ne moreš dobro opraviti dela, ki ga ni vredno opraviti, tako je tudi življenje mimo lastnih vrednot neprestan vir (tihega) nezadovoljstva in stresa.
V psihološkem smislu je stres stanje, ko zaznane obremenitve presegajo moči za njihovo premagovanje (Lazarus, Folkman, 1984, Strahan et. al., 2008). Če je psihološki stres kratkotrajen (akuten), ni nujno negativen: obremenitve pri športu in zahtevnih delovnih nalogah so lahko vir razvoja (rast mišic, delovnih sposobnosti in veščin) – seveda le, če naporu sledita sprostitev in počitek. Problematičen je kronični stres, ki traja dolgo brez oddiha.
Celó dejavnost, ki jo opravljamo z veseljem, nas dolgoročno izčrpa, če ni dovolj počitka, dandanes pa so mnogi trajno preobremenjeni s skrbmi. Poskrbeti moramo za redno razbremenitev oziroma okrepitev.
Priznam, da nisem imel srečne roke pri izvajanju sicer priznanih tehnik razbremenitve kot so na primer meditacija, avtogeni trening, yoga nidra. Ko sem najbolj potreboval sprostitev, so mi ob njih misli uhajale k problemom. Naj opišem, kaj meni zanesljivo pomaga.
Polaganje rok na oči
Dr. Bates je tehniko polaganja rok razvil za izboljšanje vida (glej sliko in komentar ob njej). Meni pa je pomagala, da sem na delovnem mestu poskrbel za učinkovite kratke razbremenitve (Harry).
Smeh: tehnika »+ 385«
Otroci se zasmejejo kakih 400-krat na dan, odrasli pa povprečno le po 15-krat. Tudi zaradi tega zbolevamo. S smehom se zmanjša količina stresnih hormonov (Flanagan, Flanagan, 1996). Godi že misel na smešne dogodke, kar mi še danes pomaga.
Razbremenilni ritem dneva (metoda »2+5«)
Razstrupljanje po metodi »2+5«, ki smo jo že opisali (Ostan, 2015a), je nepogrešljiv del mojega vsakdana. Stres je močan vir toksinov, zato je razstrupljanje pomembno.
Vsakodnevno je potrebno popiti vsaj 1,5 litra vode. To olajša izločanje strupov. Prav tako telesno gibanje. Ob hoji telo tvori antistresne hormone. Metoda »2+5« predvideva vsaj eno uro hoje na dan na svežem zraku in ob sončni svetlobi. Svež zrak dobimo le v naravi, že pogled na naravo pa nas sprošča in krepi. V raziskavi, opravljeni v letih 1972-1982 v eni od bolnišnic v Pensilvaniji so ugotovili, da pacienti (23 oseb) v sobi s pogledom na naravo hitreje okrevajo po operativni odstranitvi žolčnika kot pacienti (23 oseb) v sobi s pogledom na nasprotno stavbo (Ulrich, 1984). Med dnevnim sprehodom užijemo skozi oči tudi sproščujočo svetlobo. Ena ura bivanja na dnevni svetlobi (brez očal ali okenskih šip) poveča raven serotonina (hormona sreče) v krvi. Ta se ponoči predela v melatonin, da bolje spimo. Če to ne izboljša spanca, vzemimo pred spanjem tabletko melatonina. Trdno spanje zmanjšuje stres.
Metoda predvideva tudi vsakodnevno uživanje 5 porcij (vsaj 400 g) zelenjave in sadja. Ta živila vsebujejo veliko antioksidantov, ki pomagajo razstrupljati. Vlaknine v njih pa so prebiotiki, hrana za črevesne bakterije. Dr. Kristin Schmidt z Univerze v Oxfordu je v tritedenskem poskusu ugotovila, da so osebe, ki so uživale prebiotike, imele nižje ravni stresnih hormonov v krvi in so lažje prenašale stres (manj tesnobnih občutkov ob negativnih dražljajih …) kot osebe v kontrolni skupini (Schmidt et al. 2015, Perlmutter, 2017).
Okrepitev z mojim dopolnilnim sistemom
Življenje je lepo, a ni lahko. Za premagovanje naporov moramo imeti dovolj moči. Stres je oblika napora: poviša srčni utrip, pospeši možgansko delovanje, glikogen se pretvarja v glukozo, da imamo dovolj energije, v možganih se ta pospešeno »kuri« in ustvarja veliko toksičnih odpadkov, ki obremenjujejo in spodkopavajo izločala in druge organe. Telo usmeri kri zlasti v okončine in v glavo, primanjkuje pa je v trebušnem predelu. Kronični stres zato pomeni tudi podhranjenost organizma z esencialnimi hranili, saj slabo prekrvavljena prebavila ne zmorejo pridobiti iz hrane dovolj hranil; ob njem so vsi naši organi podhranjeni in izčrpani. Za hitro regeneracijo potrebujemo lahko presnovljiva živila z visoko prehransko vrednostjo. Taka živila sem vključil v svoj prehranski sistem. Trimesečni program prehranske prve pomoči pri izčrpanosti sem že opisal (Ostan, 2015b). Naj tu povzamem osnovne napotke:
Prva faza (2-3 tedne): Dnevno uživamo 5 do 8 tablet optimalne kombinacije aminokislin OKA (razdeljeno v dva obroka). S tem okrepimo organe izločanja, da preprečimo kasnejše krize razstrupljanja.
Druga faza (2 tedna): V prehrano dodamo (poleg OKA) še bio probiotični napitek EM. Večkrat dnevno uživamo čistega, razredčenega z vodo ali sokom, v dnevnem odmerku, ki zagotavlja, da v nekaj dneh blato izgubi neprijetni vonj.
Tretja faza (praviloma dva meseca): V prehrano dodamo (poleg OKA in probiotika EM) še FHES (2-4 kapsule na dan). Dodamo tudi modrozelene alge (spirulino, AFA, klorelo) v odmerku, ki ga priporoča proizvajalec.
Primer izgorelosti
Dolgotrajni stres lahko vodi v izgorelost, pri kateri dolgo časa preobremenjena nadledvična žleza omaga in začne proizvajati premalo stresnega hormona kortizola. Bolezen se kaže v veliki izgubi energije, v paničnih napadih, močni depresivnosti, celo v samomorilnih mislih … Odpovedujejo tudi fiziološke funkcije, kar lahko vodi v smrt. Japonci poznajo za smrt na delovnem mestu zaradi izgorelosti celo poseben izraz – karoši.
Naj navedem uspešen primer premagovanja izgorelosti z dopolnili iz mojega sistema:
Na pragu šestdesetih je bil gospod J. še zelo aktiven in pod stalnim stresom v svojem uspešnem podjetju. Nekega jutra pa nenadoma ni mogel več hoditi. Sin ga je odnesel v avto in ga odpeljal v Klinični center. Ugotovili so, da si je z izgorelostjo nakopal tudi vnetje centralnega živčevja. Terapija z vitamini B-kompleksa in zdravili ni bila uspešna. Uporabljati je moral opornice, prsti na nogah in rokah so bili omrtvičeni. Po slabem letu takega stanja je začel uživati po 8 tablet OKA na dan. Stanje se je iz tedna v teden izboljševalo in po pol leta je lahko že prehodil pol kilometra brez opornic. V bolnišnici je pacientu, ki je imel enako diagnozo kot on, povedal, kako si je sam pomagal, in tudi ta je nato ob pomoči OKA okreval.
Nekaj časa je gospod J. užival tudi FHES in bio probiotik EM. Ko nam je to pisal, že sedem let ni več potreboval zdravniških kontrol. Še vedno je jemal po 4-5 tablet OKA na dan. Zapisal je, da gre včasih celo v hribe. Domači pravijo, da je čudežno shodil.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan, Narava zdravi, št.110, september 2019 – dopolnjena verzija
Viri:
Flanagan, P., Flanagan, G. C. (1996). Laughter, Still the Best Medicine. New Frontier Magazine.
Harry, B. Brez očal do visoke starosti. Karma
Lazarus, R.S.; & Folkman, S. (1984). Stress, appraisal, and coping, New York: Springer.
Ostan, I. (2015a). Enostavno kot 2+5. Plus 50, leto 3, št. 3, marec.
Ostan, I. (2015b). Prehranska prva pomoč. Narava zdravi, 55.
Perlmutter, D. (2017). Zdravi možgani. Ljubljana: UMco.
Schmidt, K., Cowen, P. J., Harmer, C. J., Tzortzis, G., Errington, S., & Burnet, P. W. (2015). Prebiotic intake reduces the waking cortisol response and alters emotional bias in healthy volunteers. Psychopharmacology, 232(10), 1793–1801; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4410136/, 25.4. 2020.
Strahan, C.; Watson, B.; & Lennonb, A.: Can organisational safety climate and occupational stress predict work-related driver fatigure?, Transportation research Part F: Traffic Psychology and Behaviour, Vol. 11, No. 6, 2008, pp. 418-426.
Ulrich, R.S. (1984). View through a window may influnece recovery from surgery. Science, 224(4647):420-1.s
