Parkinsonova bolezen je nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene centralni del možganov – t. im. črno jedro, substantio nigro. Ta proizvaja manj nevrotransmiterja dopamina. Tipični znak je tresavica, ki se najprej pojavi kot tresenje rok. Postopoma bolezen prizadene celotno gibanje, koraki se skrajšajo, mišice otrdijo, govor se upočasni …
Oslabelost bolnikov s Parkinsonovo boleznijo
Nedolgo tega se mi je oglasila starejša gospa s Parkinsonovo boleznijo. Bolj kot tresenje jo je motilo upadanje telesne teže in mišične mase. V stroki pojav imenujejo kaheksija. Nastane pri mnogih kroničnih boleznih (raku, jetiki, aidsu, Alzheimerjevi bolezni in drugih). Pri bolnikih s Parkinsosnovo boleznijo zelo vpliva na kakovost življenja: na sposobnost gibanja, na ravnotežje, pospeši razvoj bolezni itd. (Ma et al, 2018).
Zdravnik dr. Maurizio Lucà-Moretti priporoča (1998) bolnikom s kaheksijo uživanje aminokislinskega prehranskega dopolnila OKA. Pri zelo izčrpanih ljudeh je namreč prehranjevanje z običajnimi viri beljakovin neučinkovito, ker so presnovno zelo zahtevne: za njihovo prebavo telo potrebuje vsaj 3 ure, poleg tega pa se na celični ravni pretvori večina pridobljenih aminokislin (vsaj 52%) v dušične odpadke, ki zelo obremenjujejo jetra in ledvice. Edino živilo, ki rešuje oba problema, so aminokisline OKA: v kri se absorbirajo že v 23 minutah od zaužitja, na celični ravni pa praktično ne tvorijo dušičnih odpadkov (le 1%). Te presnovne značilnosti OKA omogočijo, da se celo zelo izčrpani bolniki hitro regenerirajo.
Aminokisline OKA niso zdravilo za Parkinsonovo bolezen. Prispevajo pa k okrepitvi bolnika, s čimer upočasnjujejo napredovanje bolezni. Dokazano okrepijo jetra (De Cristoforo, 2002) in ledvice (Tamburlin, 1999), ki so pri kroničnih bolnikih izčrpana. Zato se pri njih pojavi toksemija – zastajanje strupov v telesu. Pri takih boleznih je priporočljivo, da začnemo proces okrepitve prav z aminokislinami OKA.
Gospe sem posredoval zgornje informacije, pa tudi te, ki sledijo.
Parkinsonova bolezen se začenja v črevesju
V zadnjih letih je več raziskovalnih skupin odkrilo povezave med neuravnoteženo črevesno bioto in Parkinsonovo boleznijo. Patogeni mikrobi in črevesni paraziti proizvajajo beljakovino alfa-sinuklein, ki je glavni krivec za Parkinsonovo bolezen (Weintraub, 2020). Ta namreč uničuje nevrone, ki v centralnih možganih proizvajajo dopamin.
Raziskovalci univerz v Edinburgu in Dundeeju so nedavno objavili odkritje, da dobre bakterije tipa Bacillus subtilis razgrajujejo alfa-sinuklein. Zaenkrat so pozitiven učinek teh bakterij dokazali le na črvih, ki so jim umetno spodbudili Parkinsonovo bolezen. S pomočjo dobrih bakterij Bacillus subtilis se je njihovo gibanje izboljšalo, prav tako pa splošno stanje bolezni (Goya et al, 2020).
Uspešnost preizkusov na živalih še ne pomeni, da bo preizkušeno zdravilno sredstvo delovalo tudi pri ljudeh, a posamezni primeri pričajo, da pri Parkinsonovi bolezni splošno izboljšanje stanja črevesne biote lahko zelo pomaga.
Pionir na tem področju je avstralski zdravnik poljskega rodu dr. Thomas Julius Borody. Leta 2011 je objavil primer izboljšanja stanja Parkinsonove bolezni s pomočjo postopka FMT (Fecal Microbiota transplantation), pri katerem bolniku očistijo debelo črevo in vanj presadijo mikrobioto zdrave osebe. Pri pacientu so postopek izvedli zaradi hudega kroničnega zaprtja. Kot pri drugih takih pacientih se mu je po posegu prebava uredila, hkrati pa so se bistveno omilili simptomi Parkinsonove bolezni (Borody, 2011). Druga skupina raziskovalcev je nedavno potrdila učinkovitost takega postopka (Huang et al., 2019). Pri enainsedemdesetletnem pacientu s Parkinsonovo boleznijo so zaradi več let trajajočega kroničnega zaprtja izvedli presaditev mikrobiote zdrave osebe. Prebava se mu je uredila, po enem tednu pa je izginila tudi tresavica. Žal se je ta deloma (na eni nogi) ponovno pojavila dva meseca po posegu.
Ta odkritja dokazujejo, da je črevesna biota ključna pri nastajanju in zdravljenju Parkinsonove bolezni, da pa enkratni poseg, ki jo uravnovesi, ne zagotavlja trajnih učinkov. Domnevam, da je za kontinuirano uravnoteženost črevesne biote potrebna stalna skrb. Tudi sami lahko ugotovimo, kdaj ni uravnotežena: če ima blato neprijeten vonj, pomeni, da prevladujejo gnilobne in druge škodljive bakterije. Z uživanjem učinkovitih probiotikov in vlakninsko bogate hrane lahko dosežemo, da je blato trajno brez neprijetnega vonja.
Zmanjšati tudi druge vzroke degeneracije nevronov
Zdi se, da strupene beljakovine alfa-sinuklein niso edini vir Parkinsonove bolezni. Nevrolog dr. David Perlmutter ugotavlja, da so vir degeneracije nevronov tudi druge vrste vnetij v možganih. Vnetne molekule kot so LPS (lipo-polisaharadi), glandin (presnovek glutena) in druge, vdirajo skozi prepustno črevesno steno v kri, po njej pa tudi skozi možgansko krvno bariero v možgane (Perlmutter, 2015, 2017). Tudi s tega vidika je nujno, da skrbimo za uravnoteženo črevesno bioto, saj gnijoča snov v črevesju (smrdenje!) povzroča poškodbe v črevesni steni in s tem njeno prepustnost. Treba je zmanjšati uživanje sladkorja in enostavnih ogljikovih hidratov, saj se glukoza v krvi spaja z beljakovinami in tvori vnetne molekule – glicirane beljakovine (Perlmutter, 2015). Nevronom škodi tudi uživanje sladil (Pase, 2017). Potrebno je znižati previsoko telesno težo na normalno raven (ITM naj bo do 25), saj je tudi maščobno tkivo vir vnetnih molekul – citokinov (Profenno et al., 2010).
Regeneracija poškodovanih nevronov
Seveda je nujno, da zmanjšamo vplive, ki nevrone uničujejo. A ko so možganski centri poškodovani, je treba okrepiti dejavnike, ki spodbujajo rast nevronov in s tem obnovo poškodovanih možganskih centrov. Med take dejavnike sodijo zlasti telesno gibanje – vsaj 30 minut hoje na dan (Laurin et al, 2001, MA et al, 2017), spanje 7 do 8 ur na dan (The Science, 2019), postenje vsaj 12 (bolje pa 16) zaporednih ur na dan, zadnji dnevni obrok pa naj bo najmanj 3 ure pred spanjem (Bredesen, 2017). Post namreč spodbuja nevroregeneracijo.
Možganom je treba zagotoviti tudi dovolj kakovostnih surovin za izgradnjo novih nevronov: omega 3 maščob in drugih zdravih maščob, esencialnih aminokislin in antioksidantske vode, ki tvori kar 80% nevronov.
Pomanjkanje domačih izkušenj
Čeprav obstajajo v svetu spodbudni primeri, velja Parkinsonova še vedno za neozdravljivo bolezen. Žal nam niso znani primeri izboljšanja Parkinsonove bolezni iz našega okolja. Zato bomo bralcem tega prispevka hvaležni, če nam posredujejo pričevanja o morebitnih takih primerih pri nas.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan – januar 2020 – še neobjavljen prispevek
Kontakt: ostan.iztok@gmail.com, gsm: 040 971 440
Viri:
Borody, T. J. et al. (2011). Case studies #941, 942. Am. J. Gastroenterol. 106, priloga 2:S352.
Bredesen, D. E. (2017). The end of Alzheimer’s: The first program to prevent and reverse cognitive decline. New York: Avery.
De Cristofano C., Giordano F. (2002). Terapia omeopatica integrata in un caso di cirrosi epatica scompensata. La Medicina Biologica. 51-52; dosegljivo na: http://medibio.it/medicina-biologica/2013/77/548/pdf/MB0201_art_10.pdf, 1.9.2017.
Goya, M. E., Xue, F., Sampedro-Torres-Quevedo, C., Ball, K. L., Stanley-Wall, N. R., Doitsidou, M. (2020). Probiotic Bacillus subtilis protects against α-synuclein aggregation in C. elegans. Cell Reports, 30(2):367-380; dosegljivo na: https://www.cell.com/cell-reports/fulltext/S2211-1247(19)31743-7?_returnURL=https%3A%2F%2Flinkinghub.elsevier.com%2Fretrieve%2Fpii%2FS2211124719317437%3Fshowall%3Dtrue, 23. 1. 2020.
Huang, H., Xu, H., Luo, Q., He, J., Li, M., Chen, H., Tang, W., Nie, Y. , Zhou, Y. (2019). Fecal microbiota transplantation to treat Parkinson’s disease with constipation A case report, Medicine 98:26(e16163); dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6616439/pdf/medi-98-e16163.pdf, 23. 1. 2020.
Laurin, D., Verreault, R., Lindsay, J., MacPherson, K., Rockwood, K. (2001). Physical activity and risk of cognitive impairment and dementia in elderly persons. Arch Neurol., 58(3):498-504; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11255456?dopt=Abstract, 15. 7. 2019.
Lucà-Moretti, M. (1998). A comparative, double blind, triple cross-over NNU study confirming the discovery of the Master Amino Acid Pattern. – Annals of the Royal National Accademy of Medicine of Spain, Volume CXV. Second Issue, Madrid.
Ma, K., Xiong, N., Shen, Y., Han, C., Liu, L., Zhang, G., Wang, L., Guo, S., Guo, X., Xia, Y., Wan, F., Huang, J., Lin, Z., Wang, T. (2018). Weight loss and malnutrition in patients with Parkinson’s disease: Current knowledge and future prospects. Frontiers in aging neuroscience, 10:1: dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5780404/, 23. 1. 2020.
Ma, C.-L., Ma, X.-T., Wang, J.-J., Liu, H., Chen, Y.-F., Yang, Y. (2017). Physical exercise induces hipocampal neurogenesis and prevents cognitive decline. Behavioural brain research. 317:332-339; dosegljivo na: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0166432816307495#!, 15. 7. 2019.
Pase, M.P., Himali, J.J., Beiser, A. S., Aparicio, H. J., Satizabal, C. L., Vasan, R. S., Seshadri, S., Jacques, P.F. (2017). Sugar – and artificially sweetened beverages and the risk of incident stroke and dementia: A prospective cohort study. Stroke, 48(5):1139-1146; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/28428346, 15. 7. 2019.
Perlmutter, D. (2015). Požgani možgani: Presenetljiva resnica o žitaricah, ogljikovih hidratih in sladkorju – tihih ubijalcih vaših možganov. Ljubljana: UMco
Perlmutter, D. (2017). Zdravi možgani. Ljubljana: UMco.
Profenno, L.A., Porstainsson, A. P., Faraone, S. V. (2010). Meta- analysis of Alzheimer disease risk with obesity, diabetes, and related disorders. Biological Psychiatry, 67(6):505-512; dosegljivo na: https://www.biologicalpsychiatryjournal.com/article/S0006-3223(09)00226-1/fulltext, 15. 7. 2019.
Tamburlin, N. (1999). Trattamento ambulatoriale di pazienti con insufficienza renale cronica. La Med.Biol., Nº 3.
The Science of prevention (2019). Alzheimer’s risk assessment results: Your brain destiny is in your hands; dosegljivo na: file:///C:/Users/Iztok/Documents/Dokumenti/zdrav-novi/Perlmutter/Quiz%20Results%20-%20Alzheimer%E2%80%99s.html, 15. 7. 2019
Weintraub, A. (2020). Gut link to Parkinson’s sparks talk of probiotic treatment strategy. FierceBiotech, 14. Januar; dosegljivo na: https://www.fiercebiotech.com/research/gut-link-to-parkinson-s-sparks-talk-probiotic-treatment-strategy?inf_contact_key=45158796c305278cfe1d46cc117726d5680f8914173f9191b1c0223e68310bb1, 23. 1. 2020.
