BBC je avgusta 2012 predvajala dokumentarno oddajo »Jej, posti se in živi dlje«, ki je pri gledalcih doživela izjemen odziv (Mosley, 2012). Zdravnik dr. Michael Mosley je v njej prikazal rezultate raziskav, ki dokazujejo, da postenje zmanjšuje tveganje za civilizacijske bolezni. V zadnjem delu oddaje je prikazal tudi rezultate svojega pettedenskega preizkusa, v katerem je vsak teden dva dneva zaužil le po 600 kcal hrane in pil le vodo, druge dneve pa je jedel normalno. V tem času se je znebil nekaj odvečnih kilogramov, previsoka raven sladkorja v krvi se je normalizirala, povišan krvni tlak se je znižal, znižali sta se ravni previsokega celokupnega in LDL (»slabega«) holesterola, zvišala pa raven HDL (»dobrega«). Tudi drugi kazalci zdravja so se izboljšali. Njegova soproga, ki je tudi zdravnica, je ob teh dosežkih dejala, da ne pozna medicinskega sredstva, ki bi tako učinkovito izboljšalo zdravstveno stanje.
Normalizacija sladkorja v krvi in ravni holesterola sta dejavnika, ki zmanjšujeta tveganje za nastajanje posebne vrste holesterola, ki ga imenujem »pokvarjeni« holesterol in je, kot se zdi, glavni krivec srčno žilnih zdravstvenih zapletov.
Pokvarjeni holesterol
Že v začetku 20. stoletja so različni znanstveniki menili, da so srčno žilna obolenja v veliki meri odvisna od prevelike količine užitega holesterola. Ko so v drugi polovici preteklega stoletja srčno žilna obolenja postala glavni vzrok smrti, je ta teza postala stališče uradne medicine. Njen glavni zagovornik je bil dr. Ancel Keys, raziskovalec z Univerze v Minnesoti (Keys, 1980). Še danes je to stališče, resda v nekoliko spremenjeni obliki, prevladujoče v medicini. Na zatožni klopi ni več toliko raven celotnega holesterola v krvi, pač pa previsok lipo protein LDL – imenovan tudi »slabi« holesterol. Po priporočilih ameriškega medicinskega združenja AHA bi moral biti delež HDL v celotnem holesterolu vsaj 20% (Colbert, 2014).
Ob koncu 20. stoletja pa se je vse bolj začela uveljavljati teza, da je poglavitni dejavnik srčno žilnih obolenj preveč sladkorja v krvi. Več raziskav je namreč pokazalo, da zniževanje ravni glukoze v krvi zelo zniža tveganje kapi in infarktov – celo neodvisno od ravni holesterola (Laves et al., 2004). Glukoza se pač zlahka spoji z beljakovinami. Take pokvarjene – glicirane beljakovine pa ustvarjajo v primerjavi z negliciranimi petdesetkrat več prostih radikalov (Perlmutter, 2015), ki lahko poškodujejo stene arterij, s čimer se začne ateroskleroza in z njo nevarnost kapi in infarktov. Upoštevajoč te raziskave in dejstvo, da je holesterol maščoba, ki jo telo nujno potrebuje za celične opne, za tvorbo vitamina D, žolča in raznih hormonov, nekateri zdravniki menijo, da ob povišanem (LDL) holesterolu ni smiselno uživati zdravil za njegovo zniževanje (Perlmutter, 2015).
Kaj je torej glavni problem srčno žilnih obolenj: preveč LDL holesterola v krvi (tega ustvarjajo večinoma jetra) ali preveč glukoze v njej? Zdi se, da je resnica v povezovanju obeh tez. Nevrolog dr. David Perlmutter pojasnjuje, da LDL holesterol sploh ni »slab«, pač pa je koristna beljakovina, ki prenaša holesterol (2015). Škodljiv postane šele, ko se spoji s sladkorjem in zatem, kot vse glicirane beljakovine, proizvaja množico strupenih prostih radikalov. Temu holesterolu pravim pokvarjeni holesterol.
V krvi so razne vrste gliciranih beljakovin in vse lahko povzročijo aterosklerozo. A LDL holesterol zasluži v tem procesu posebno pozornost, ker je manjši od HDL. Tako kot se trske vnamejo prej kot poleno, se LDL holesterol prej spoji z glukozo (oksidira) kot HDL ali druge večje beljakovine v krvi.
Sam LDL holesterol resda ni škodljiv, a veliko tega proteina ustvarja več priložnosti, da se celo ob normalni ravni glukoze pretvori v škodljivega. Velja pa tudi nasprotno: če je raven LDL holesterola normalna, raven glukoze v krvi pa visoka, bo tveganje za nastanek pokvarjenega LDL holesterola tudi veliko.
Žal zdravstveni laboratoriji običajno ne merijo ravni gliciranega holesterola. O njegovi prisotnosti v krvi tako lahko sklepamo posredno, po (povišani) ravni sladkorja v njej oz. po (povišani) ravni LDL holesterola. Sklepam, da bi bilo treba za večjo varnost pred srčno žilnimi zapleti dosegati oba cilja: zagotoviti več kot 20-odstotni delež HDL v celokupnem holesterolu in raven jutranje glukoze 5,3 mmol/l ali manj. Do 6,0 mmol/l je po uradnih merilih raven glukoze še normalna, a raziskave kažejo, da trajna raven 5,4 mmol/l ali več že pomeni inzulinsko rezistenco (Mercola, 2018) in s tem večje tveganje tudi za srčno žilne bolezni. Faktor tveganja je tudi povišan krvni tlak.
Poglejmo, kako na te kazalce vpliva nekajdnevno postenje po mojem sistemu.
Preizkus tridnevnega polnovrednega postenja
Prvič sem se (pod zdravniško kontrolo) postil leta 1986. Rezultati enotedenskega preizkusa so bili navdušujoči. Z leti pa sem spoznal, da postenje ni brez pasti. Tako sem razvil obliko posta, ki mu pravim polnovredni post. Na postni dan lahko pojemo do 500 kcal (ženske) ali 600 kcal (moški). Z uživanjem izbranih živil in dopolnil zagotavljamo telesu v času posta vsa esencialna hranila in tako preprečujemo nastajanje podhranjenosti.
V letih 2016 in 2017 smo opravili 3,5 dnevni preizkus polnovrednega postenja. Potekal je v Kriški vasi na Dolenjskem pod vodstvom dr. Helene Jeriček Klanšček in Draga Klanščka, ki vodita tečaje raznih vrst postenja (www.d-i-h.si). Udeleženci so med postenjem pili veliko vode (po želji) in imeli tri nizkokalorične obroke:
- zajtrk: 3 dl grobo mletega zelenjavnega smutija z oljem MCT (ena žlica), pred obrokom vsaj 5 tablet optimalne kombinacije esencialnih aminokislin OKA, 1 kapsulo antioksidanta FHES in šilce bio probiotika EM,
- kosilo: sveža mešana solata (zelena solata, bučke, paradižnik … ), zabeljena z žlico MCT olja; pred kosilom vsaj 5 tablet OKA in kapsula FHES,
- večerja: bistra zelenjavna juha z žlico MCT ali kokosovega olja; pred večerjo vsaj 5 tablet OKA.
Kot pri drugih vrstah postenja so udeleženci izvajali razgibalne in sprostitvene vaje in se sprehajali v naravi. Preizkusa se je udeležilo 12 oseb, starih od 21 do 83 let, od tega jih je 11 že imelo izkušnje s postenjem. Pred postenjem in takoj po njem so si udeleženci dali analizirat kri (www.adrialab.si).
| Več vrst pokvarjenega holesterola
Glicirani LDL holesterol ni edina oblika pokvarjenega holesterola. Del LDL holesterola so tudi maščobe, ki se lahko spojijo z raznimi prostimi radikali in drugimi oksidanti. Skupno za vse te oblike pokvarjenega holesterola je, da gre za oksidirani LDL holesterol. Njegovo raven si lahko damo samoplačniško izmeriti tudi pri nas (www.adrialab.si). Po nevrologu dr. D. Bredesenu (2017) je njegova optimalna vrednost manjša od 60 U/L, kar je nižje od običajnih referenčnih vrednosti (20-170 U/L). |
Krvni tlak, ki je bil pred postom normalen (v povprečju 128/75), se je v času postenja še izboljšal (119/71). Delež dobrega holesterola HDL v celokupnem je bil pred postenjem v varnih mejah (v povprečju 26,8%) in se je do konca postenja še povišal (27,3%). Raven jutranje glukoze je bila pred postom sicer normalna (v povprečju 5,5 mmol/l), a je bila nad priporočeno varnejšo zgornjo mejo 5,3 mmol/l. Do konca posta se je znižala na optimalno raven 4,8 mmol/l. Po dr. Bredesenu (2017) naj bi bilo optimalno območje glukoze v krvi med 3,9 in 5,0 mmol/l.
Kar 83,4 % udeležencev je preizkus opravilo z lahkoto, 72,8% tistih, ki so se že postili, je menilo, da se je na tak način laže postiti kot samo ob vodi in sokovih. V povprečju so v tem času shujšali za 1,7 kg.
Take večdnevne poste lahko opravimo občasno ali pa se postimo redno. En tak postni dan vsak teden koristi za vzdrževanje zdravja in telesne teže, če se postimo po dva dneva v tednu, pa se telesna teža postopoma znižuje.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan
Za revijo Narava zdravi, št. 94, maj 2018 – dopolnjena verzija
Viri:
Bredesen, D. E. (2017). The end of Alzheimer’s: The first program to prevent and reverse cognitive decline. New York: Avery.
Colbert, Tracy (2014). What is cholesterol ratio and why does it matter?; dosegljivo na: http://www.healthline.com/health-slideshow/cholesterol-ratio#2, 18.8.2016.
Keys A (Ed). Seven Countries: A multivariate analysis of death and coronary heart disease. Harvard University Press. Cambridge, Massachusetts. 1980.
Lawes, C.C.M. et al. (2004). Blood glucose and risk of cardiovascular disease in the Asia Pacific region. Diabetes Care, 27(12):2836-2842; dosegljivo na: http://care.diabetesjournals.org/content/27/12/2836, 10. 4. 2018.
Mercola, J. (2018). Why fasting is such a powerful treatment strategy for diabetes; dosegljivo na: https://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2018/04/01/fasting-for-diabetes.aspx, 11.4.2018.
O’Riordan, Michael (2013). New cholesterol guidelines abbadon LDL targets; dosegljivo na: http://www.medscape.com/viewarticle/814152, 18.8.2016
Mosley, Michael (2012): Eat, fast & live longher. BBC2 Horizon; 2.8.2012; dostopno na:
http://nanoworkout.com/2013/04/eat-fast-live-longer-bbc-intermittent-fasting/, 15.3.2015
