Driska in/ali bolečine v črevesju sta znaka njegove občutljivosti.
Kronična driska muči do 5% odraslega prebivalstva v razvitem svetu (Schiller et al, 2017), kronične trebušne bolečine (v vsem prebavnem traktu in ne le v črevesju) pa 23% (Tolba et al., 2015).
V tem prispevku nas zanima predvsem kronično občutljivo črevo. Pri takih težavah obiščimo zdravnika. Kronična driska in bolečine v trebuhu so namreč lahko simptomi pri marsikateri bolezni: sindromu razdražljivega črevesja, netolerantnosti na hrano, alergijah, Crohnovi bolezni, ulceroznem kolitisu, celiakiji, divertikulitisu, kroničnih okužbah (npr. z glivicami) in drugih. Te bolezni se med seboj zelo razlikujejo, a vse povzročajo slabo prehranjenost organizma. Osebe s takimi težavami namreč težko prebavijo nekatera živila, katerih uživanje zato zdravnik običajno odsvetuje. Koristno je, če bolnik sam vodi dnevnik in tako sistematično ugotavlja, katere vrste hrane mu povzročajo težave; tako ugotovi, čemu se je dobro izogibati. Ta sicer koristen ukrep pa lahko privede do še večjega primanjkljaja esencialnih hranil.
Po naših izkušnjah je zelo priporočljivo, da pri takih težavah uživamo izbrana prehranska dopolnila, ki pripomorejo, da se prebava in prehranjenost hitro izboljšata, obenem pa ne dražijo črevesja. Predstavljam svoj trimesečni program take okrepitve.
Najprej optimizirajmo beljakovinsko prehrano z aminokislinami OKA (2-3 tedne)
Za hitro regeneracijo po bolezni je bistvena beljakovinska hrana. Žal so beljakovine težko prebavljive in na celični ravni tvorijo veliko toksinov. Edina vrsta beljakovinske prehrane, ki rešuje obe težavi, so aminokisline tipa OKA (optimalna kombinacija aminokislin). Zato so ključnega pomena v prehrani ljudi s prebavnimi težavami. V celoti se absorbirajo v kri že v prvem metru tankega črevesa, torej sploh ne tvorijo fekalnih odpadkov, ki bi dražili črevesje. Na celični ravni praktično ne tvorijo dušičnih odpadkov (le 1%), zato izmučenemu organizmu omogočijo, da se hitro in zlahka regenerira. Poglejmo, kako to pomaga pri občutljivem črevesju:
Vzrok za driske in bolečine v črevesju je lahko pomanjkanje prebavnih encimov, ki so beljakovine. Ob uživanju OKA jih začne telo hitro ustvarjati in prebava se izboljša. Dr. Nadia Tamburlin (2000) je pri 208 pacientih s preobčutljivostjo na hrano ugotovila, da ob uživanju aminokislin OKA (ob običajni dieti) te težave izginejo v vsaj za tretjino krajšem času.
Z OKA se lahko izboljša stanje tudi ob drugih črevesnih težavah. Dr. M. Del Prete poroča o uspešni uporabi OKA pri zdravljenju desetih pacientov z ulceroznim kolitisom ali Crohnovo boleznijo. Iz prehrane so izločili dražeča živila in vso beljakovinsko hrano zamenjali z OKA; to pomeni, da so užili najmanj 15 tablet OKA na dan (Del Prete, 2001). Dr. Bruno Fidone je uspešno uporabil OKA ob zdravljenju ulceroznega rektokolitisa. Tudi v tem primeru so vsa beljakovinska živila nadomestili z OKA. Že v dveh tednih se je pokazalo vidno izboljšanje (Fidone, 1999).
V prvi fazi mojega trimesečnega programa je uživanje OKA pomembno tudi za okrepitev drugih izločal, ne le črevesja. Tako pripravimo telo na intenzivnejše razstrupljanje v naslednji fazi.
Navodilo: 2-3 tedne dodajamo svoji prehrani od 5 do 8 tablet OKA na dan.
Potem uravnotežimo črevesno bioto (10 tednov)
Dobre črevesne bakterije pripomorejo k prehranjevanju tako, da sodelujejo pri razgrajevanju hrane na dovolj majhne delčke, ki lahko preidejo v kri skozi črevesno steno. Proizvajajo tudi nekatere prebavne encime, ki jih naše telo ne zmore ustvariti (npr. laktazo). Dobre bakterije so bistvene za absorpcijo kalcija in železa, ustvarjajo vitamine K2, B12 in druge vitamine B kompleksa. Skratka, če imamo v telesu premalo dobrih bakterij, je organizem slabše prehranjen, neprebavljena hrana in strupi, ki jih ustvarjajo namnoženi patogeni mikrobi pa povzročajo krče, bolečine, napihnjenost in silijo telo, da se teh tujkov čim prej reši (driska). Žal pa imajo zlasti ljudje z občutljivim črevesjem neuravnoteženo črevesno bioto. To prepoznamo po smrdenju blata, ki opozarja na gnilobne procese.
Kaj pa akutna črevesna obolenja?
Če se zastrupimo s postano hrano, lahko pomaga že kak požirek bio probiotika EM. To je izkusil tudi gospod, ki se je vračal v Posavje z Gorenjske, kjer je nekaj neustreznega pojedel. V Trebnjah je moral zaradi trebušnih bolečin ustaviti. Soproga se je pripeljala k njemu kolikor se je dalo hitro in mu prinesla tudi bio probiotik EM. Srebal ga je po malem in v manj kot pol ure so bolečine popustile. Pomaga tudi antioksidant FHES. Dr. Ron Meyers je opisal primer gospe Mary (75), ki se je zastrupila s hrano. Priporočil ji je, naj zameša v jogurt (le to hrano je takrat prenesla) vsebino dveh kapsul FHES. Tako je ravnala in že po dveh urah se je počutila bolje. Naslednje tri dni je jemala po dve kapsuli FHES trikrat na dan in težave so minile. Pozitivne so tudi izkušnje s FHES pri trebušni gripi (rotavirozi). Dr. Ron Meyers ob virozah priporoča uživanje 2-3 kapsul FHES vsake štiri ure. Izkušnje iz Slovenije kažejo, da pri rotavirozi zelo pomagajo že 4 kapsule na dan. |
Z biološko pridelanim probiotičnim napitkom EM že v nekaj dneh lahko odpravimo smrdenje blata in torej uravnotežimo črevesno bioto. Na spletni strani www.iztokostan.com je zbranih več sto izkušenj z njim, med drugim 99 primerov izboljšanja pri napihnjenosti, 39 pričevanj o zmanjšanju drisk, 26 primerov omilitve bolečin v trebuhu.
Probiotiki koristijo tudi pri raznih oblikah kroničnih črevesnih vnetij. V preizkusih na miših, ki so jim umetno povzročili Crohnovo bolezen, so ugotovili, da se z uživanjem mlečnokislinskih bakterij bistveno izboljša stanje obolenja (LeBlanc et al., 2011). Med zbranimi izkušnjami uporabnikov bio probiotikov EM je 11 primerov izboljšanja kroničnih glivičnih vnetij, 7 pri ulceroznem kolitisu, 7 pri celiakiji in 4 pri Crohnovi bolezni.
Erik Nielsen, ustvarjalec bio probiotikov EM, ugotavlja, da približno 10% uporabnikov teh probiotikov v začetnih dneh uživanja občuti začasno poslabšanje počutja (glavobol, utrujenost, slabost ipd). Gre za učinke prevelikega razstrupljanja. Ob upoštevanju mojega trimesečnega krepilnega programa takih kriz nismo zaznali, saj v prvi fazi z aminokislinami OKA poskrbimo za okrepitev izločal.
Navodilo: V drugi fazi nadaljujemo z dnevnim uživanjem aminokislin OKA. Prehrano dopolnimo s probiotičnim napitkom EM v količini, ki odpravi neprijetni vonj blata. Mnogim za to zadošča že 0,2 dl tega napitka na dan, nekateri ga potrebujejo vsaj deciliter. Izboljšanje nastopi praviloma že v prvem tednu uživanja bio probiotika EM; zdravje črevesja in prehranjenost organizma še učvrstimo v naslednjih tednih ob uživanju bio probiotika EM in OKA.
Skrb za črevesje naj bo trajna
Večinoma smo sprijaznjeni z neprijetnim vonjem blata, a to je narobe. Če prenehamo redno uživati učinkovite probiotike, se bo kljub uravnoteženi prehrani (pa naj bo mešana, vegetarijanska ali veganska) smrdenje na stranišču zelo verjetno povrnilo, kar napoveduje nastajanje zdravstvenih težav. Smiselno je trajno uravnoteževati črevesno bioto z dodajanjem učinkovitih probiotikov v prehrano.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan; za revijo Narava zdravi, št.106, maj 2019
Viri:
Del Prete, M. (2001): Le malattie infiammatorie intestinali: importanza diagnostica e terapeutica del MAP, La Medicina Biologica, Nº 3.
Fidone, B. (1999): Rettocolite ulcerosa idiopatica: Possibilità di integrazione della terapia allopatica con MAP (SON Formula®), Atti del 1º Congresso S.E.N.B., La Medicina Biologica, Nº 3.
LeBlanc, J.G., del Carmen, S., Miyoshi, A., Azevedo, V., Sesma, F., Langella, P., Bermúdez-Humarán, L.G., Watterlot, L., Perdigon, G., de Moreno de LeBlanc, A. (2011). Use of superoxide dismutase and catalase producing lactic acid bacteria in TNBS induced Crohn’s disease in mice. J Biotechnol. 151(3):287-93.
Schiller, L. R., Pardi, D. S., Selin, J. H. (2017). Chronic diarrhea: Diagnosis and management. Clinical gastroenterology and hepatology, 15: 182-183; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27496381, 6. 3. 2019.
Tamburlin, N. (2000): Il SON Formula™ come opportunità nella gestione delle intolleranze alimentari, La Medicina Biologica, Nº 3.
Tolba, R., Shroll, J., Kanu, A., Rizk (2015). The epidemiology of chronic abdominal pain; v Kapural, I. (ed.). Chronic abdominal pain: An evidence-based, comprehensive guide to clinical management. New York: Springer Science+ Business Media; dosegljivo na: file:///C:/Users/Iztok/Downloads/9781493919918-c1.pdf, 6. 3. 2019.