Z dolgimi nohti težje delamo, dolgi bujni lasje se zapletajo v veje, ko se prebijamo skozi grmičevje … Za posameznikovo preživetje so nepotrebni, so nekak luksuz, tako kot je pavovo perje. Zakaj nam potem vzbujajo občutek lepote?
Preživetje pač ni glavni cilj, h kateremu nas z instinkti vodi narava, ugotavlja biolog Richard Dawkins; glavni cilj je uspešna reprodukcija (Dawkins, 2006). In prav z vidika reprodukcije so lepi lasje in nohti še kako pomembni. Tako kot za ptičje perje, je presnova hranil za njihovo izgradnjo zelo zahtevna. Posamezniki, ki imajo lepe lase in nohte, izkazujejo veliko življenjsko moč, “bleščeče zdravje” (Levkovich et al., 2012), kar jim daje prednost pri izbiri spolnih partnerjev.
Poglejmo, kaj je tako zahtevnega pri tvorjenju lepih las in nohtov.
Optimizirajmo beljakovinsko prehrano
Beljakovine tvorijo 18 % snovi v celici. To velja tudi za celice v lasnih mešičkih in koreninah nohtov, ki ustvarjajo lase in nohte. Večino vsebine novih celic las in nohtov tvori voda (citosol), ki pa jo povsem nadomesti beljakovina keratin. Tako delež beljakovin v laseh in nohtih presega 90 % njihove strukture, podobno kot v perju ptic.
Beljakovine pa so presnovno zelo zahtevne. Njihova razgradnja na osnovne gradnike – aminokisline – v prebavi traja kar 3 do 7 ur. Ko aminokisline prispejo po krvi do celic, pa čaka telo še zahtevnejše delo – izločanje toksičnih presnovnih odpadkov beljakovin. Izkoristek aminokislin v celicah je namreč zelo nizek – največ 48 %. Več kot polovico jih telo razgradi v dušične odpadke, ki zelo obremenjujejo izločala. Ustvarjanje telesnih beljakovin je torej energetsko “zelo drago”, beljakovine pa so za telo “dragulji”. Mlado telo jih praviloma ustvari dovolj za funkcioniranje vitalnih organov, pa tudi za prožno kožo; toda le nekatere mladenke in redki mladci imajo dolge goste lase – znak sijoče reproduktivne moči.
Z leti življenjska moč pojenjuje. Prvi znaki se kažejo že sredi tridesetih, pri petdesetih pa že 50 % ljudi opaža izpadanje in redčenje las (Guo, Katta, 2016). Vzroki izpadanja las in lomljenja nohtov so lahko različni, a za izboljšanje je priporočljivo optimizirati beljakovinsko prehrano.
Edino živilo, ki odpravlja oba omenjena problema presnove beljakovin, so aminokisline tipa OKA. V kri preidejo v 23 minutah po zaužitju brez obremenjevanja prebavil, na celični ravni pa praktično ne ustvarjajo toksičnih odpadkov, saj se izkoristijo 99-odstotno. Telo torej ne izgublja dragocene energije in zmore popraviti celo lase in nohte.
Zdravnik dr. Lucà-Moretti (2003) je vodil tritedenski preizkus, v katerem je 117 udeležencev jemalo dnevno po 10 tablet OKA, sicer pa so uživali manj kalorij kot je normalno. Pri shujševalnih kurah se pogosto poslabša kakovost kože, las in nohtov, zato so raziskovalci želeli ugotoviti, ali uživanje OKA to prepreči. V preizkusu se pri nikomer ni poslabšala kakovost kože, las ali nohtov. Pri 75 % se je prožnost kože kljub hujšanju (v povprečju 1,4 kg na dan) celo povečala, kakovost las in nohtov pa izboljšala.
Za izboljšanje kakovosti las in nohtov lahko pomagajo že manjši odmerki. Moji soprogi so se na pragu sedemdestih let nohti pogosto lomili in imeli bele lise. Takrat je začela uživati po 5 tablet OKA na dan. Nohtne lise so izginile, nohti so se nehali lomiti, lasje pa so se zgostili. Deset let kasneje je imela dalj časa hude teževe s hrbtenico in je jemala tudi protibolečinske tablete. Kakovost las se ji je takrat poslabšala kljub jemanju OKA. Nohti pa so še danes, pri 87 letih, čvrsti in brez belih lis.
Uravnotežimo črevesno bioto
Nohti nastajajo v nohtni korenini, organu, ki je podoben lasnemu mešičku. Rast las in nohtov je odvisna od aktivnosti teh organov. Zdi se, da nanjo zelo vpliva kakovost črevesne biote. Ekipa raziskovalcev pod vodstvom dr. Tatiane Levkovich (2013) je objavila rezultate eksperimenta na ostarelih miškah, ki so jim dajali probiotike. Dlaka se je zgostila in postala bleščeča, kar je značilno za mlajše miši. Delovanje mešičkov, ki so taki kot pri laseh ljudi, se je povečalo. Dobra črevesna biota ustvarja hranila, pomembna za rast las in absorpcijo hranil iz hrane. Raziskovalci domnevajo, da je na večjo aktivnost mešičkov vplivala tudi umiritev vnetnih procesov, ki jo je sprožilo uživanje probiotikov.
Pomembno je, da užijemo toliko probiotika, da blato izgubi neprijetni vonj. Pri nas doma to dosegamo od leta 2003 z rednim uživanjem bio probiotika EM. Med zbranimi izkušnjami ob njegovem uživanju (glej www.iztokostan.com) je tudi pričevanje doječe matere. Bila je zaprta, mučili so jo utrujenost, izpadanje las in splošno slabo počutje. Ob uživanju probiotika EM se je prebava uredila v enem tednu, počutje se je izboljšalo in tudi lasje so nehali izpadati.
Redno uživajmo omega 3 maščobne kisline (EPA, DHA)
V telesu imamo premalo omega 3 in preveč omega 6 maščobnih kislin, kar povzroča vnetja. Optimalen dnevni vnos je od 1,5 g do 2,0 g omega 3 v obliki dolgoverižnih kislin EPA in DHA. Njihov najbogatejši vir je ribje olje, ki pa naj bo očiščeno težkih kovin in drugih onesnaževalcev (certifikat odličnosti IFOS). Tudi nekatera olja iz mikroalg imajo veliko obeh vrst dolgoverižnih omega 3 maščobnih kislin.
V šestmesečni raziskavi, v kateri je sodelovalo 120 zdravih žensk, so v skupini, ki je uživala dodatek dolgoverižnih omega 3 kislin zaznali manjše izpadanje las ter njihovo večjo debelino in gostoto pri kar 86,1 % do 89,9 % udeleženk (Moglia et al, 2019:121).
Poskrbimo za dovolj melatonina
Dokazano je, da melatonin spodbuja delovanje lasnih mešičkov in zmanjšuje oksidativni stres, ki mešičke uničuje (Fisher et. al., 2012). Globoko spanje, ki ga prikliče melatonin, godi torej tudi rasti las. V starosti ga češarika ne ustvarja več dovolj. Za izboljšanje spanja dr. Russel J. Reiter, starosta raziskovalcev melatonina, priporoča odmerke od 0,2 do 10 mg pred spanjem (Reiter, Robinson, 1995). Za dnevne odmerke, ki presegajo 0,44 mg, se je (po slovenskih normativih) potrebno posvetovati z zdravnikom.
Poskrbimo za dovolj pomembnih vitaminov in rudnin
Za zdrave nohte in lase so pomembni železo, cink in vitamin B7 (biotin); za zdrave lase poleg tega še selen, vitamini B3 (niacin), D, A in E (Guo, Katta, 2016), za zdrave nohte pa vitamini C, B12, B9 (folat) in magnezij (Goodson, 2018).
Naravni vir teh snovi so razna živila. Dobra črevesna biota ustvarja nekatere od njih (vitamine B kompleksa) in poveča njihovo absorpcijo iz živil (železo, kalcij).
Priskrbimo si jih lahko tudi s prehranskimi dopolnili, ki jih je na trgu veliko. Raziskovalci ugotavljajo, da že samo spletni ponudnik Amazon ponuja 923 vrst produktov, ki naj bi izboljšali kakovost las. A jemanje vitaminsko mineralnih dodatkov je lahko nevarno, saj na primer preveč selena, vitamina A ali E povzroča toksičnost, ki škodi lasem. Najbolj prodajani pripravki za močnejše lase pa vsebujejo prav te snovi (Gua, Katta, 2016).
Zato je modro, če si damo pred začetkom uživanja vitaminsko rudninskih dodatkov laboratorijsko izmeriti njihovo količino v telesu. Za uživanje se odločimo, če telesu teh snovi primanjkuje ali jih je manj kot optimalno.
Dr. Ostan, I. v sodelovanju z Ambrozius B. in Ostan A.; za Narava zdravi, št. 120, julij 2020 – dopolnjena verzija
Viri:
Dawkins, R. (2006). Sebični gen. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Fischer, T. W., Trüeb, R. M., Hänggi, G., Innocenti, M., Elsner, P. (2012). Topical melatonin for treatment of androgenetic alopecia. International journal of trichology, 4(4), 236–245; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3681103/, 17. 5. 2020.
Goodson, A.(2018). Top 8 vitamins and nutrients for healthy, strong nails. Healthline, 18. julij; dosegljivo na https://www.healthline.com/nutrition/vitamins-for-nails, 17. 5. 2020.
Guo, E. L., Katta, R. (2017). Diet and hair loss: effects of nutrient deficiency and supplement use. Dermatology practical & conceptual, 7(1), 1–10, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5315033/, 15. 5. 2020
Levkovich, T., Poutahidis, T., Smillie, C., Varian, B. J., Ibrahim, Y. M., Lakritz, J. R., Alm. E. J., Erdman, S. E. (2013). Probiotic Bacteria Induce a ‘Glow of Health’. PLoS ONE 8(1); dosegljivo na: https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0053867, 17. 05. 2020.
Lucà-Moretti, M., Grandi, A., Muratori, G., Nofroni, M.G., Mucci, M.P., Gambetta, P., Stimolo, R., Drago, P., Giudice, G., Tamburlin, N. (2003). Master Amino Acid Pattern as Substitute for Dietary Proteins During a Weight-Loss Diet to Achieve the Body’s Nitrogen Balance Equilibrium With Essential No Calories. Advances in Therapy. Vol. 20 No.5: 282-291.
Moglia, A., Benvegnù, C., Cremonesi, A., Franchini, M., Rasera, P. F., Signoretto, L. (2019). Omega-3: Perle di salute. Bardolino (VR): Phyto Garda Srl Unip.
