Prehranska pomoč pri oboleli ščitnici

Ščitnica je del endokrinega sistema. Je žleza, ki proizvaja hormona tiroksin (T4) in trijodotironin (T3). Z njima sporoča vsem organom telesa, kako hitro naj poteka presnova. Večja količina teh hormonov presnovo spodbudi, zmanjšana količina pa jo upočasni (Brady, 2019). Ker presnova poteka v vsaki naši celici, pomeni, da ščitnični hormoni regulirajo delovanje prav vsake naše celice, od celic v možganih do zadnje celice na nožnih prstih.

Pravzaprav ščitnica ne odloča sama o tem, koliko hormonov naj proizvede. Naloge ji daje žleza hipofiza, ki proizvaja hormon THS (thyroid stimulating hormone), na osnovi katerega ščitnica proizvaja več ali manj svojih hormonov (Brady, 2019).

V krhkem hormonskem ravnovesju se pogosto zgodi, da ščitnica proizvede več hormonov kot je potrebno (hipertiroidizem) ali pa premalo (hipotiroidizem). V razvitem svetu trpi za preveč delujočo ščitnico od 0,8% do 1,3% odraslega prebivalstva (De Leo et al, 2016), še več pa za premalo delujočo – od 4% do 5% (Unninkrishnan et al, 2013). Premalo delujoča ščitnica je pogostejša pri ženskah in pri starejših ljudeh obeh spolov.

Premalo delujoča ščitnica

Simptomi premalo delujoče ščitnice so utrujenost, povečana občutljivost na mraz, zaprtje, suha koža, povečana telesna teža, zabuhel obraz, hripavost, mišična mlahavost, povečana raven holesterola v krvi, boleče mišice in krči, boleči in otekli ali otrdeli sklepi, redčenje las, upočasnjeno bitje srca, pešanje spomina, brezvoljnost in depresija, povečana golša (Mayo, 2018).

Vzroki za premalo delujočo ščitnico so lahko različni. Najpogostejši vzrok je avtoimunsko obolenje (Hashimoto). Bolezen pa je lahko tudi prirojena, posledica tumorja ali kirurškega posega na ščitnici, učinkovanja nekaterih zdravil, obsevanja itd. Skupna lastnost vseh vrst hipotiroidizma pa so upočasnjeno delovanje prebavil, slabša absorpcija hranil v celice, opešanje izločal, slabše sposobnosti dihal in krvotoka, kar botruje slabši oksigenaciji celic in upočasnjenemu transportu in izločanju toksinov. Nujni posledici premalo delujoče ščitnice sta zato podhranjenost organizma in toksemija.

Logično je torej sklepati, da bi bolnikom s premalo delujočo ščitnico utegnila goditi predvsem živila, ki so bogata z esencialnimi hranivi, so obenem lahko presnovljiva in ne ustvarjajo veliko presnovnih ostankov. Prav taka živila vsebuje moj program prehranske prve pomoči za osebe s kroničnimi obolenji, ki sem ga v tej reviji že predstavil (NZ, št. 100, nov. 2018). Naj v tem podpoglavju predstavim nekaj izkušenj oseb s premalo delujočo ščitnico, ki so preizkusili dopolnila iz mojega sistema.

Bio probiotik EM ob premalo delujoči ščitnici

Več raziskav dokazuje, da je za premalo delujočo ščitnico v veliki meri kriva neuravnotežena črevesna biota (Kesser, 2019). Zaradi nje postane črevesna stena prepustna, kar omogoči vdor vnetnih molekul v kri. Tako nastanejo avtoimunske bolezni, pri katerih imunski sistem napade naše organe. Z dobrimi črevesnimi bakterijami lahko ponovno resetiramo imunski sistem, da se avtoimunske bolezni umirijo (Perlmutter, 2017). Vdor molekul LPS iz črevesja v kri povzroči, da se onemogoči pretvorba neaktivne oblike ščitničnega hormona T4 v aktivnega T3, da se zmanjša število receptorjev za T3 na jetrih itd (Kesser, 2019). Uživanje kakovostnih probiotikov, kot je bio probiotik EM, lahko pri hipotiroidizmu precej pomaga. Naj navedem izkušnjo:

»Imela sem medicinsko terapijo zaradi premajhnega delovanja ščitnice. Nabirala se mi je odvečna telesna teža in že štiri leta sem imela težave s prebavo; tudi po deset dni sem bila zaprta.

Mama je vedela za moje težave. Tudi sama je imela podobne, dokler ni dobila v roke probiotika EM in ga preizkusila. Ker ji je pomagal, ga je pred 3 do 4 meseci prinesla še meni. Takrat sem ga začela uživati in moj dnevni odmerek je zjutraj in zvečer po dober zamašek tekočine (skupno od 0,2 do 0,3 dl dnevno).

Prva dva dneva pitja probiotika nisem čutila bistvene spremembe, le malo bolj napihnjena sem bila in čutila sem neko premikanje v črevesju. Od tretjega do petega dneva sem odvajala zelo smrdeče blato. To se je potem v tednu dni umirilo in po slabem mesecu sem prišla celo na ta nivo, da grem vsak dan na blato, kar je glede na zadnja leta pravi preporod. In četudi kak vikend, ko sem na morju, ne jemljem probiotika, prebava vseeno ne zastane. Res je, da je blato bolj trdo, ampak že naslednji odmerek ga zopet uravna.

Tudi ščitnica mi je končno začela delovati bolje, tako da je zdravnik že napovedal, da bom terapijo lahko zmanjšala za tretjino.

Maščoba okrog trebuha je začela izginjati in splošno počutje je neverjetno boljše.«

Antioksidant FHES ob premalo delujoči ščitnici

»Stara sem 42 let, mama dveh otrok«, nam je pisala uporabnica antioksidanta FHES. »Težave imam s premalo delujočo ščitnico (nodusi na ščitnici, hormoni so sicer v mejah normale, nizek feritin, utrujenost), kronične težave z želodcem. Po rojstvu drugega otroka sem se soočala s hudo anksioznostjo in paničnimi napadi. V tem letu sem povsem izključila uživanje glutena in sem po več letih že več mesecev brez tablet contoloc (blokator protonske črpalke). Tudi grla nimam več vsako jutro vnetega od kisline.

Po nasvetu prijateljice sem nabavila stekleničko FHES, pa tudi knjigo Žive vode. FHES sem najprej jemala po eno kapsulo na dan in v začetku nisem opazila kakšnih sprememb. Prijateljica mi je svetovala, naj nadaljujem s po dvema kapsulama na dan. Tako sem ga začela uživati po dve kapsuli na dan – prvo zjutraj z zelenim kašastim sokom, drugo popoldan po prihodu iz službe.

FHES jemljem dva meseca. Počutje je boljše kot je bilo. Zdaj večinoma popoldne po službi funkcioniram, ne da bi morala iti malo odspat.«

Več prehranskih dopolnil ob premalo delujoči ščitnici

Tole svojo izkušnjo nam je posredovala 79-letna gospa iz Ljubljane: »Pred približno 15 leti so mi odkrili celiakijo, zaradi katere sem vedno imela težave, ki so se izražale na različne načine, bolj ali manj moteče. Po moževi smrti pred triintridesetimi leti pa so postale neobvladljive. Vse preiskave glede na simptomatiko so bile negativne, jaz pa vedno bolj obupana.

Kasneje so mi operirali ščitnico, ki deluje premalo. Odkrili so mi sekundarno osteoporozo. Prejemala sem različna zdravila za osteoporozo, ki sem jih slabo prenašala. Zato sem januarja 2013 odklonila nadaljnjo terapijo z zdravili zanjo. S fizioterapijo sem uspela omiliti bolečine v sklepih in mišicah, da sem potem sama nadaljevala s telesnimi vajami in sprehodi. Pred petimi meseci sem pričela uživati aminokisline OKA (5 tablet na dan), FHES (2 kapsuli na dan), probiotik EM (0,3 dl na dan), omega 3 (eno kapsulo na dan) in spirulino (5 tablet na dan), vitamin D3, podprto z ustrezno prehrano. Zdravila, ki jih uživam so Euthyrox, Zyllt in Pravastatin.

Poleg tega vsak dan 30-40 minut izvajam razne telesne vaje in se vsaj tri- do štirikrat tedensko povzpnem na Rožnik. Počutim se dobro, imam več energije in volje, bolečine v sklepih in mišicah so zdaj zanemarljive, koncentracija, spomin in sluh so boljši.«

Preveč delujoča ščitnica

Pri preveč delujoči ščitnici je presnova pospešena, poraba kisika večja, s tem pa je v telesu tudi več zelo strupenih kisikovih prostih radikalov (Rao et al, 2016). Škodo, ki jo povzročajo, lahko zmanjšamo z uživanjem močnih antioksidantov. Mednje sodi melatonin. Leta 2016 je bila objavljena študija dr. G. Raoa in sodelavcev, v kateri so hipertiroidnim hrčkom dajali melatonin. Izkazalo se je, da so se zmanjšale celične poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, zmanjšalo se je tudi propadanje nevronov v hipokampusu – predelu možganov, ki upravlja čustva in spomin (Rao et al, 2016).

Zdi se, da je pri preveč delujoči ščitnici koristno uživati antioksidantski prašek FHES, ki prav tako sodi med najmočnejše antioksidante. Moja soproga je sredi devetdesetih let preteklega stoletja trpela zaradi preveč delujoče ščitnice (razdražljivost, nervoznost, povečana ščitnica itd). Dobila je napotnico za operacijo ščitnice, a se zanjo ni odločila. Aprila 1998 je začela uživati po 2-3 kapsule FHES na dan. Simptomi hipertiroidnosti so postajali vse blažji. Po dveh letih in pol uživanja FHES so testi pokazali, da ščitnica deluje normalno. Nadaljevala je z uživanjem FHES. Od takrat je minilo 19 let in omenjene težave se niso ponovile.

 

Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan; za revijo Narava zdravi, št.108, julij 2019 – dopolnjena verzija

 

Viri:

Brady, B. (2019). Thyroid gland: Overview: How this endocrine-realted thyroid gland functions, and what symptoms might be a clue for hyperthyroidism and hypothyroidism; dosegljivo na: https://www.endocrineweb.com/conditions/thyroid-nodules/thyroid-gland-controls-bodys-metabolism-how-it-works-symptoms-hyperthyroi, 5. 6. 2019.

De Leo, S., Lee, S. Y., Braverman, L. E. (2016). Hyperthyroidism, Lancet, 388(10047): 906-918; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5014602/, 5. 6. 2019.

Kesser, C. (2019). Your gut microbes and your thyroid: What’s the connection; dosegljivo na: https://chriskresser.com/your-gut-microbes-and-your-thyroid-whats-the-connection/, 5. 6. 2019.

Mayo Clinic (2018). Hypothyroidism (underactive thyroid); dosegljivo na: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/hypothyroidism/symptoms-causes/syc-20350284, 5. 6. 2019.

Rao, G., Verma, R., Mukherjee, A., Haldar, C., Agrawal, N. K. (2016). Mellatonin alleviates hypertyroidism induced oxidative stress and neural cell death in hippocampus of aged female golden hamster, Mesocricetus auratus. Exp Gerontl, 82:125-30; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27374868, 6. 6. 2019.

Unnikrishnan, A. G., Kaira, S., Sahay, R. K., Bantwai, G., John, M., Tewari, N. (2013). Prevalence of hypotyroidism in adults: An epidemiological study in eight cities in India. Indian J Endocrinol Metab, 17(4):647-652; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3743364/, 5. 6. 2019.