Alberta Ostan je imela v svojih 40 in 50 letih močno izbočene krčne žile na mečih. Pri 65 letih je začela uživati antioksidantski prašek FHES in so se začele krčne žile zmanjševati. Kasneje je prehrano dopolnila še z aminokislinami OKA in bio probiotikom EM. Pri 76 letih (na sliki) krčnih žil na mečih sploh ni več, nekaj drobnih je vidnih le na nartu (rahlko vijolično). Tudi srce se ji je okrepilo.
V začetku preteklega desetletja se je moji soprogi poslabšalo stanje bradikardije – prepočasnega utripanja srca. Ker se ji srčni utrip ob znižanju krvnega tlaka ni pospešil, je postala pogosto omotična. Nekoč se je celo onesvestila in se pri padcu poškodovala. Zdravnik jo je napotil na preiskave, ki so pokazale, da stanje še ni tako resno, da bi potrebovala srčni spodbujevalec. Opozoril pa jo je, naj sprehodi ne bodo predolgi in naj sede ali leže ob prvih znakih omotice.
V tistem času sem naletel na prispevek kardiologa dr. Bruna Fidoneja, ki je povzemal rezultate trimesečnega poskusa uporabe aminokislin tipa OKA pri dvanajstih pacientih s srčnim popuščanjem, starih od 69 do 90 let. Popuščanje srca je skrajna patološka oblika upadanja njegove moči, ko srce ne zmore več prečrpavati potrebne količine krvi (Ružič Medveščak, 2010). V preizkusu so paciente zdravili na klasičen način, dnevno pa so uživali tudi vitaminsko-mineralni dodatek in po 10 tablet aminokislin tipa OKA. Ker se te aminokisline ločijo od drugih beljakovinskih dodatkov in beljakovinskih živil po zanemarljivo malo toksičnih odpadkih, so raziskovalci upali, da bo z njimi regeneracija srca hitrejša. In res, pri pacientih so opazili (v primerjavi z običajnim postopkom) zmanjšanje srčnih aritmij, manj toksičnih snovi v krvi in manj zastajanja vode v telesu. Postopoma so lahko zmanjševali odmerke diuretikov (pri nekaterih sploh niso bili več potrebni) in nekaterih drugih zdravil (Fidone, 2001).
Moja soproga sicer ni imela diagnoze srčnega popuščanja, a okrepitev srca bi ji gotovo godila. Tako je začela uživati po 6 do 7 tablet OKA dnevno. Rezultati testov v Nemčiji, kamor sva občasno hodila na preglede v naturopatsko kliniko, so v naslednjih letih pokazali okrepitev njene srčne mišice. Omotice so bile redkejše, moči pa več. Poleti 2011 se je celo tako dobro počutila, da se je pri 78 letih povzpela na več vrhov v Julijcih. V začetku leta 2016 so se omotice nekajkrat spet pojavile, zato smo menili, da je morda le prišel čas za srčni spodbujevalnik. A ni bil potreben. Dva kardiologa sta ji po temeljitih pregledih rekla, da bi rada v njenih letih (83) imela tako močno srce kot ona.
Ošibitev srca ter bolezni ožilja
Popuščanje srca nastane zaradi preobremenitev srčne mišice. Vzroki so lahko razne vrste bolezni ali prirojene napake, najpogosteje pa je to posledica slabše pretočnosti žil dovodnic zaradi ateroskleroze. Zaradi oblog v notranjosti arterij je prostor v žili, po kateri poteka kri, vse ožji. Srce se torej muči, da s kisikom obogateno kri, ki prihaja iz pljuč, potiska po zamašenih arterijah (posledica je lahko povišan krvni tlak) in slednjič lahko omaga.
Za srce pa so obremenilne tudi težave v venoznem delu krvotoka. Vene imajo posebne zaklopke, da kri, ki se pretaka denimo iz nog v srce, ne bi odtekala nazaj. Zaklopke lahko popustijo, kri zastaja, vene se širijo in zvijajo, da nastajajo krčne žile, srce pa se dodatno muči, da bi venozno kri učinkovito črpalo navzgor.
Srčno popuščanje je tako le »vrh ledene gore« kompleksa težav, ki jim pravimo srčno-žilna obolenja. Ocenjujejo, da je v ZDA pri približno 11% smrtnih primerov kot vzrok soudeleženo tudi srčno popuščanje (Paravan Prasad, 2015), vsem srčno-žilnim obolenjem pa npr. v Sloveniji pripisujemo že 39,5% vseh smrti (Poljšak, 2012).
Uvodoma omenjeno optimalno kombinacijo aminokislin OKA priporočajo tudi za regeneracijo ožilja (Mariani, 2001). Koristno pa je tudi zmanjšati vpliv dejavnikov, ki žilam škodijo. Zdi se, da bi pri tem utegnili imeti pomembno vlogo tudi močni antioksidanti.
Antioksidantska pomoč iz črevesa za zdravo srce in ožilje
Po nedavno objavljenih rezultatih študije (Bogiatzi et al., 2018) imajo patogeni črevesni mikrobi pomembno vlogo pri nastajanju ateroskleroze. Ugotovili so, da je za osebe, ki imajo glede na svojo starost in življenjski slog malo aterosklerotičnih oblog, značilna bolj zdrava črevesna biota in v krvi manj oksidantskih presnovnih odpadkov, ki jih proizvajajo škodljive črevesne bakterije. Predhodne študije so pokazale, da visoke ravni teh presnovkov v krvi, zlasti pa snov TMAO (trimetilamin N-oksid), poveča tveganje infarkta in kapi, tveganje smrti v naslednjih petih letih pa se poveča kar štirikratno (Cleveland, 2016). Če poskrbimo za več dobrih bakterij v črevesju (te ustvarjajo veliko antioksidantov), lahko zagotovimo »pomembno zaščito pred srčnim infarktom in možgansko kapjo« (Mercola, 2018).
To lahko storimo že s povečanim vnosom vlakninsko bogatih živil, saj so vlaknine hrana za dobre bakterije. Raziskovalci Cleveland Clinic so s preizkusi na miših ugotovili, da z vlakninami bogata prehrana bistveno zniža raven TMAO v krvi (Cleveland, 2016).
Koristi seveda tudi uživanje probiotičnih živil. Pregled devetih znanstvenih študij je pokazal, da je za ljudi, ki redno uživajo probiotična živila (na primer probiotične jogurte, kefir ali probiotična dopolnila), značilen nižji krvni tlak. Najbolj je uživanje probiotikov koristilo osebam s previsokim krvnim tlakom (nad 130/85). Močneje so učinkovali probiotiki z bolj pestro sestavo bakterij (Kaleshi, 2014).
Zanimivi so tudi rezultati eksperimenta, ki ga je opravila skupina raziskovalcev z univerze Emory na miših z visokim krvnim tlakom. Eni skupini so v prehrano dodajali kefir, drugi (z enako prehrano) pa ne. Po devetih tednih je skupina, ki je uživala kefir, imela v primerjavi s kontrolno skupino nižji krvni tlak, bolj uravnoteženo črevesno bioto, manjšo prepustnost črevesne stene, nižjo raven vnetij v centralnem žičnem sistemu ter nižjo raven toksinov, ki jih proizvajajo škodljive bakterije (endotoksinov) in ki spodbujajo vnetne procese.
Kefir sodi med zelo dobra tradicionalna probiotična živila. Toda po naših izkušnjah ga je potrebno užiti vsaj liter na dan, da odpravimo neprijetni vonj blata, ki je kazalec neuravnotežene črevesne biote. Ta cilj laže dosežemo z bolj koncentriranimi probiotiki. Svojo prehrano običajno dopolnjujem z bio probiotikom EM, saj z uživanjem 0,2 do 1,0 dl tega probiotika na dan večinoma odpravim neprijetni vonj blata že v nekaj dneh. Domnevam, da uživanje tega probiotika varuje pred srčno žilnimi zapleti še učinkoviteje kot uživanje kefirja. A kliničnih študij, ki bi to potrjevale, za sedaj ni.
Antioksidantski mineralni prašek FHES za zdravo ožilje
Spomladi leta 1998, torej dobra tri leta preden smo spoznali aminokisline OKA, sva s soprogo začela redno piti vodo, obogateno z mineralnim praškom FHES, ki poustvari tako antioksidanstko vodo, kot jo pijejo izjemno dolgoživi Hunze v Himalaji. Že leta 1984 so bili v znanstveni reviji Atherosclerosis objavljeni rezultati študije kardiologov o izredno dobrem zdravju srca in ožilja stoletnikov v dolini Hunza. Ko sva začela uživati FHES, zanjo še nisva vedela. Tako nisva pričakovala, da bi to dopolnilo utegnilo izboljšati stanje njenih krčnih žil, ki so jo bolele in so bile na nogah močno izbočene. Najin dnevni odmerek je bil 2-4 kapsule FHES. Verjetno bi bilo bolje, če bi ga povečala na 6 do 9 kapsul, kot priporoča dr. Ron Meyers pri kroničnih in degenerativnih obolenjih; kljub temu pa sva bila s potekom zelo zadovoljna, saj so v naslednjih treh letih njene žile postale skoraj neopazne, pa tudi bolečin od takrat ni več.
Na žalost ni kliničnih študij, ki bi podkrepile to našo pozitivno izkušnjo s FHES pri obolenju ven. Morda pa nam pomagajo razumeti njegovo delovanje izkušnje dr. Rona Meyersa pri zdravljenju ateroskleroze. V svoji knjižici o FHES, ki je prvič izšla leta 1998, opisuje primer navdušenega tekača, pri katerem so zaradi močno zamašenih koronarnih arterij morali izvesti angioplastiko. Po posegu je začel spet teči, a je moral to opustiti zaradi bolečine v prsih (angine pektoris). Na zdravnikov nasvet je dvanajst tednov užival FHES in bolečina v času teka se ni več pojavila. Po tem je uživanje FHES opustil, a na zdravnikovo presenečenje se ob teku tudi brez FHES bolečine niso več pojavljale. Sklepal je, da je uživanje FHES prispevalo k zmanjšanju arterijskih oblog. Takole je zapisal: »V nedavnih študijah so zdravniki ob raziskovanju oblog v arterijah odkrili nepričakovano velike količine bakterij, kar vodi k prepričanju, da so bakterije eden od krivcev za srčne bolezni. Nekateri zdravniki so prepričani, da arterija, ki jo okužijo bakterije, lahko reagira z nabiranjem oblog na svoji steni. Če je to res, bi sposobnost FHES, da naredi biopodlago manj dovzetno za rast bakterij, lahko zmanjšala poškodbe arterij in zelo zmanjšala pojavnost bolezni srca« (Meyers, 2005).
Seveda so potrebne klinične študije, ki bi preverile pravilnost te domneve. Zdi pa se pomembna, saj bi njena pravilnost utegnila prispevati k boljšemu zdravju ne le arterij, pač pa tudi ven. Domnevam sicer, da so snovi, ki poškodujejo vene, drugačne od tistih, ki načenjajo arterije, saj je venozna kri v marsičem drugačna od arterijske. V obeh primerih pa gre za močne oksidante. Na poškodovanem predelu žile je okolje oksidirano in zato ugodno za razmnoževanje bakterij. Infekcije se ne pojavljajo le v arterijskih oblogah, pač pa tudi na poškodbah ven v krčnih žilah (Mariani, 2001). S staranjem je možnosti za infekcije vse več. Kri petdesetletnika je namreč po meritvah L.C. Vincenta in L. Smitha približno stokrat manj antioksidantska kot kri dvajsetletnika (Ostan, 2013: 32). Za zaustavitev infekcij so potrebni močnejši antioksidanti od svežih zelenjavnih in sadnih sokov. Meritve na Univerzi v Ljubljani so pokazale, da je kozarec vode s kapsulo praška FHES po antioksidantski moči enakovreden vsaj 10.000 kozarcem svežega soka. Več študij na živalih pa je pokazalo, da FHES znižuje raven holesterola, trigliceridov in glukoze v organizmu, kar še dodatno zmanjšuje tveganje ateroskleroze (Stephanson, Flanagan, 2004; Hsu et al., 2010), pomembnega dejavnika tveganja kapi in infarktov.
Program prehranske prve pomoči pri boleznih srca in ožilja
Pri prehrani bolnika je pristojen svetovati le zdravnik. Program dopolnilne prehrane, ki ga predstavljam v nadaljevanju, je zato le informativnega značaja. Bolezni srca in ožilja so posebna oblika kroničnih vnetnih težav. Po naših izkušnjah z izbranimi dopolnili (na spletni strani www.iztokostan.com jih je predstavljenih več sto) je pri kroničnih vnetjih – tudi pri težavah srca in ožilja – smotrno postopoma dopolnjevati zdravo prehrano.
Prva faza (2-3 tedne): Dnevno uživamo 5 do 8 tablet aminokislin OKA (razdeljeno v dva obroka). S tem okrepimo organe izločanja, da preprečimo kasnejše krize razstrupljanja.
Druga faza (2 tedna): V prehrano dodamo (poleg OKA) še bio probiotični napitek EM. Večkrat dnevno uživamo čistega, razredčenega z vodo ali sokom, v dnevnem odmerku, ki zagotovlja, da v nekaj dneh blato izgubi neprijetni vonj.
Tretja faza (praviloma dva meseca): V prehrano dodamo (poleg OKA in probiotika EM) še FHES. Pri kroničnih vnetjih dr. Ron Meyers priporoča uživanje po 2 kapsuli FHES trikrat dnevno (Meyers, 2005:35). Dodamo tudi modrozelene alge (spirulino, AFA, klorelo) v odmerku, ki ga priporoča proizvajalec. S tem dodamo organizmu še odličen vir rudnin, vitaminov in esencialnih maščobnih kislin, ki jih tudi potrebujejo celice imunskega sistema za svojo regeneracijo.
Tako lahko trajno dopolnjujemo svojo prehrano.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan za revijo Narava zdravi št. 85, avgust 2017 – dopolnjena verzija
Viri:
Bogiatzi, C., Gloor, G., Allen-Vercoe, E., Reid, G., Wong, R.G., Urquhart, B. L., Dinculescu, V., Reutz, K. N., Velenosi, T.J., Pignanelli, M., Spence, J.D. (2018). Metabolic products of intestinal microbiome and extremes of atherosclerosis. 273:91-97; dosegljivo na: https://www.atherosclerosis-journal.com/article/S0021-9150(18)30200-4/pdf, 27. 6. 2018.
Cleveland Hearthlab (2016). The gut, the heart, and TMAO. August 1; dosegljivo na: http://www.clevelandheartlab.com/blog/the-gut-the-heart-and-tmao/, 27. 6. 2018.
EurekAlert (2018). Growing evidence that probiotics are good for your liver, April 22; dosegljivo na: https://www.eurekalert.org/pub_releases/2018-04/eb2-get041218.php, 27. 6. 2018.
Fidone, B. (2001): Nutrizione biologica integrata con SON Formula™ in pazienti afetti da insuficienza cardiaca, La Medicina Biologica, Nº 3.
Hsu, Yu-Wen, Tsai, Chai-Fang, Chuang, Wen-Chen, Chen, Wen-Kan, Ho, Yung-Chyuan, Lu, Fung-Jou (2010). Protective effects of silica hydride against carbon tetracloride-induced hapatoxicity in mice. Food an Chemical Toxology, 48:1644-1653.
Khalesi, S., Sun, J., Buys, N., Jayasinghe, R. (2014). Effect of probiotics on blood pressure: a systematic review and meta-analysis of randomized, controlled trials. Hypertension, 64(4):897-903; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25047574, 27. 6. 2018.
Mariani, M.M. (2001): Utilizzo del MAP (Master Amino acid Pattern) nel programma “Quattro D” nella insuficienza venosa cronica, Atti del 3º Con- gresso S.E.N.B., La Medicina Biologica, Nº 3/, Suppl.
Mercola, J. (2018). Probiotics may lower your risk of heart attack and stroke. May 14; dosegljivo na: https://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2018/05/14/can-probiotics-lower-blood-pressure.aspx, 27.6. 2018.
Meyers, R. (2005). FHES. Flanaganov kremen obogaten z vodikom. Ljubljana: Samozal.
Ostan, Iztok (2013). Žive vode. Ljubljana: ARA.
Paravan Prasa, B. K. Prem Kumar, A. (2015). Clinical study of varicose veins and their management. International journal of biomedical and advance research, 6(08):564-568.
Poljšak, B. (2012). Kaj lahko storim sam, da bi se staral počasneje? 10 znanstveno utemeljenih nasvetov za lepo in zdravo življenje v poznih letih. Ljubljana: samozal.
Ružič Medveščak, Nadja (2010). Srčno popuščanje dobiva razsežnosti epidemije. Viva; dosegljivo na: http://www.viva.si/Bolezni-srca-in-o%C5%BEilja-Kardiovaskularne-bolezni/1010/Sr%C4%8Dno-popu%C5%A1%C4%8Danje-dobiva-razse%C5%BEnosti-epidemije, 1.7.2017.
Stephanson, C., Flanagan, P.G. (2004a). Differential Metabolic Effects on Mitochondria by Silica Hydride Using Capillary Electrophoresis. J Med Food 7(1), 79-83.
