Fagocitoza – požiranje tujkov: V sredini zgornje slike je fagocit, na njegovi levi pa bakterija (črna »palčka«). Na spodnji sliki je bakterija že v fagocitu, ki jo je pogoltnil. Fagociti tvorijo več kot 2/3 vseh levkocitov v krvi. Prvi prihitijo na mesto okužbe. So energetsko zahtevni, saj se »divje« poganjajo med rdečimi krvničkami (okrogle oblike na slikah) na lovu za svojo hrano. Živijo največ nekaj dni in za njihovo obnovo potrebujemo veliko aminokislin in drugih hranil.
Znano je, da je v času, ko se nas lotevata prehlad ali gripa, dobro okrepiti imunski sistem z antioksidanti. Uživanje vitamina C, limoninega in drugih antioksidantsko bogatih svežih sokov seveda koristi, a kljub temu gripa ali prehlad običajno trajata teden dni. Obstajajo pa tudi močnejša antioksidantska sredstva. Mednja uvrščam zlasti antioksidantski prašek FHES. Če ob začetku prehlada ali gripe užijemo ustrezen odmerek tega antioksidanta, se bolezen ne razvije oziroma so težave bistveno milejše in izzvenijo že v dveh ali treh dneh.
Zakaj je prašek FHES tako učinkovit? Dognano je, da lahko patogene bakterije uničimo z močnimi oksidanti kot so antiobiotiki. A ta sredstva imajo negativne stranske učinke. Razvoj patogenih bakterij (Howard, 1988) pa tudi glivic (Ostan, 2015), lahko zavremo tudi z zelo antioksidantskim okoljem. Za tak učinek je potrebna velika antioksidantska moč, mnogo večja od moči običajnih antioksidantov. Na Univerzi v Ljubljani smo izmerili, da je kozarec vode z odmerkom FHES po antioksidantski moči enakovreden vsaj 10.000 kozarcem najbolj antioksidantskega svežega soka. Poleg tega ustvarja v organizmu rahlo bazično okolje (Stephanson, Stephanson, Flanagan, 2002), kar zavira razvoj virusov, ki se množijo le v zakisanih celicah (Alberts, 1994:274-279 ).
Po drugi strani pa FHES zelo poveča obrambno moč imunskega sistema. Ta je prehransko zelo zahteven, saj tehta približno toliko kot naš največji organ, jetra (Alberts et al., 1994:1195-6). Naše obrambne celice, levkociti, potrebujejo veliko energije in drugih hranil tudi zato, ker zelo aktivno lovijo in nevtralizirajo tujke. Dr. Corey Stephanson je v posebni študiji ugotovil, da s FHES napojene celice ustvarijo iz glukoze do petkrat več energije kot bi je sicer (Stephanson, Flanagan, 2004:82), kar daje izjemno moč tudi imunskemu sistemu.
Ustvarjanje protiteles. Za fagociti prihitijo na mesto okužbe celice plazmatke (na sliki levo zgoraj), ki ustvarjajo protitelesa (imunoglobuline). To so beljakovine v obliki črke Y, ki nevtralizirajo patogene mikrobe (na sliki desno spodaj) oz. škodljive snovi. Plazmatke so prehransko zelo zahtevne, saj vsaka od njih vsako sekundo ustvari kar 2.000 imunoglobulinov (Ihan, 2000). Živijo le nekaj dni, zato jih je treba hitro obnavljati.
Zelo pa je pomembno tudi dejstvo, da ob uživanju FHES ni negativnih stranskih učinkov (Hsu et al., 2010).
Ustvarjanje protiteles: Za fagociti prihitijo na mesto okužbe celice plazmatke (na sliki levo zgoraj), ki ustvarjajo protitelesa (imunoglobuline). To so beljakovine v obliki črke Y, ki nevtralizirajo patogene mikrobe (na sliki desno spodaj) oz. škodljive snovi. Plazmatke so prehransko zelo zahtevne, saj vsaka od njih vsako sekundo ustvari kar 2.000 imunoglobulinov (Ihan, 2000). Živijo le nekaj dni, zato jih je treba hitro obnavljati.
Kako ravnamo pri akutnih vnetjih
Vnetje je obrambni odziv, s katerim naš organizem zdravi zaradi okužbe ali poškodbe prizadete dele. Pri akutnih vnetjih so procesi intenzivni in jih spremljajo vročina, bolečina, rdečina in oteklina.
Dr. Ron Meyers priporoča, naj pri akutnih vnetjih uživamo po 2-3 kapsule FHES vsake štiri ure (Meyers, 2005:34, 35). Odmerek je potrebno povečati že ob prvih znakih vnetja, sicer jemanje FHES ni tako učinkovito. S takimi odmerki si pomagamo tudi pri hujših bakterijskih infekcijah. Naša znanka je, na primer, vsako leto večkrat zbolela za pljučnico. Njena odpornost je bila tako šibka, da se je prehladila ob vsaki spremembi okolja, prehlad pa se je prelevil v pljučnico, zato je antiobiotike imela vedno pri sebi. Končno je ob prehladu preizkusila FHES v odmerkih, ki jih priporoča dr. Meyers. Prehlad je sicer trajal teden dni, ni se pa razvil v pljučnico. V naslednjih desetih letih si je ob začetku prehlada vedno pomagala na tak način in v vsem tem času se je le še enkrat razvil v pljučnico.
FHES ni priporočljivo uživati skupaj z antibiotiki.
Pri akutnih vnetjih učinkuje že samo uživanje FHES. Priporočljivo pa je, da v času obolenja okrepimo telo tudi z optimalno kombinacijo aminokislin (OKA). S tem še povečamo delovanje beljakovinsko zahtevnega imunskega sistema in preprečimo običajno upadanje mišične mase in ohlapnost kože v času gripe ali prehlada.
Zelo koristno je, da v tem času uživamo tudi učinkovit probiotik (na primer bio probiotik EM) v odmerku, ki zagotavlja, da blato izgubi neprijetni vonj. Že po nekaj urah vročinskega stanja se namreč poruši zdravo ravnovesje v črevesni bioti, kar jemlje moč imunskemu sistemu (70 % naših levkocitov je v predelu črevesja); probiotik pa to popravi in okrepi imunski sistem.
Prehranska prva pomoč pri kroničnih vnetjih
Ubijanje bolnih celic Na zgornji sliki je velika z virusi okužena celica, pod njo pa manjša obrambna celica ubijalka. Slednja sproža strupene snovi v okuženo celico in, če je dovolj močna, jo uniči (spodnja slika). Naš imunski sistem na tak način uničuje tudi rakave in z bakterijami okužene celice. Tudi ta vrsta obrambe je energetsko zelo zahtevna.
Pri kroničnih vnetjih je odziv imunskega sistema šibak. Tkiva postopoma propadajo. Znakov vnetja (npr. bolečine) včasih niti ne zaznamo. Zato kronična vnetja imenujejo »tihi ubijalci« (Poljšak, 2012).
FHES je lahko učinkovit tudi pri trdovratnih kroničnih vnetjih. Zaradi okužbe z virusom hepatitisa C sem bil kar 23 let kronični jetrni bolnik. Vneta je bila tudi trebušna slinavka. Ko pa sem začel redno uživati FHES (2-3 kapsule dnevno), so tako jetra kot trebušna slinavka po dveh letih in pol jemanja ozdravela. Na spletni strani www.iztokostan.com so predstavljeni primeri kroničnih vnetij dihal, kože, ušes, žil, ščitnice …, pri katerih je bilo uživanje FHES učinkovito.
Izkušnje kažejo, da je pri kroničnih vnetjih lahko učinkovito že samo uživanje FHES. V tem primeru postopoma povečujmo dnevni odmerek do optimalnega. Pri odmerjanju naj nas vodi počutje. Pomembno je, da ni morebitnih začetnih glavobolov, slabosti ali drugih znakov krize razstrupljanja.
Še učinkoviteje pa se krizam razstrupljanja izognemo s celovito prehransko prvo pomočjo. Z njo še pred začetkom uživanja FHES okrepimo telo in imunski sistem z drugimi dopolnili. Gre za že opisani trimesečni postopek okrepitve za starejše in ošibele, ki ga tu predstavljam v obliki, prilagojeni za bolnike s kroničnimi vnetji:
Prva faza (2-3 tedne): Dnevno uživamo 5 do 8 tablet aminokislin OKA (razdeljeno v dva obroka). S tem okrepimo organe izločanja, da preprečimo kasnejše krize razstrupljanja.
Druga faza (2 tedna): V prehrano dodamo (poleg OKA) še bio probiotični napitek EM. Večkrat dnevno ga uživamo čistega, razredčenega z vodo ali sokom, v dnevnem odmerku, ki zagotovlja, da v nekaj dneh blato izgubi neprijeten vonj.
Tretja faza (praviloma dva meseca): V prehrano dodamo (poleg OKA in probiotika EM) še FHES. Pri kroničnih vnetjih dr. Ron Meyers priporoča uživanje po 2 kapsuli FHES trikrat dnevno (Meyers, 2005:35). Dodamo tudi modrozelene alge (spirulino, AFA, hlorelo) v odmerku, ki ga priporoča proizvajalec. S tem dodamo organizmu še odličen vir rudnin, vitaminov in esencialnih maščobnih kislin, ki jih tudi potrebujejo celice imunskega sistema za svojo regeneracijo.
V naravi ni bolniške
Če bi srna za kak dan prehlajena obležala, bi jo zelo verjetno pokončali volkovi. Ljudje pa smo v povprečju prehlajeni kar 2 do 3 krat letno (Abrahams, 2007). Obstajajo razni načini, da se temu povsem izognemo – en od njih je uživanje dovolj učinkovitih antioksidantov. Lahko jih uživamo le (kot opisano), ko se pojavijo infekcije. Z rednim uživanjem po dve kapsuli FHES dnevno, pa se nekateri trajno izognejo prehladom in celo blagemu ščipanju v grlu. S soprogo sva to dosegla s 3 do 6 kapsul FHES na dan.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan (Za revijo Narava zdravi, št. 90, januar 2018).
Viri:
Abrahams P. (2007). Družinska zdravstvena enciklopedija: simptomi, vzroki, diagnoza, potek, zdravljenje in preprečevanje bolezni. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Alberts, Bruce et al. (1994). Molecular Biology of the Cel. London, New York: Garland Publishing.
Howard, C.H. (1988): Microhydrin: An Overwiew; v Microhydrin: Technical Information. – Dallas, Texas: Royal BodyCare Inc.,.
Hsu, Yu-Wen, Tsai, Chai-Fang, Chuang, Wen-Chen, Chen, Wen-Kan, Ho, Yung-Chyuan, Lu, Fung-Jou (2010). Protective effects of silica hydride against carbon tetracloride-induced hapatoxicity in mice. Food an Chemical Toxology, 48: 1644-1653.
Ihan, A. (2000). Imunski sistem in odpornost. Kako se ubranimo bolezni. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Meyers, R. (2005). FHES. Flanaganov kremen obogaten z vodikom. Ljubljna: Samozal.
Ostan, I. (2015). Blagor iz črevesja: Bio probiotiki EM Erika Nielsena. Koper: Institut.O.
Poljšak, B. (2012). Kaj lahko storim sam, da bi se staral počasneje? 10 znanstveno utemeljenih nasvetov za lepo in zdravo življenje v poznih letih. Ljubljana: samozal.
Queensland Health (2017). Influenza in Queensland 2011-2016; doseglljivo na: https://www.health.qld.gov.au/__data/assets/pdf_file/0032/660884/influenza-qld-annual-2016.pdf, 23.10. 2017.
Stephanson, Cory J.; Stephanson, Ann M.; Flanagan, Patrick G. (2002): Antioxidant Capability and Efficacy of Mega-H™ Silica Hydride, an Antioxidant Dietary Supplement, by In Vitro Cellular Analysis Using Photosensitization and Flurescence Detection. – Journal of Medicinal Food, Volume 5, Number 1, 2002, str.13.
Stephanson, C., Flanagan, P.G. (2004). Differential Metabolic Effects on Mitochondria by Silica Hydride Using Capillary Electrophoresis. J Med Food 7(1), 79-83.
Swierzewski, S. J. (2016). Influenza. Dosegljivo na: http://www.healthcommunities.com/influenza/overview-of-flu.shtml, 23.10.2017.
