Bela krvna celica ubije rakavo. Na sliki levo je velika rakava celica, na katero se je (zgoraj) prisesal levkocit – celica T ubijalka. S sprožanjem močnih strupov celica T ubijalka uniči rakavo celico (slika na desni). Vir: (Alberts et al, 1994)
Naše telo se brani pred rakom z imunskim sistemom. Med belimi krvničkami so tudi »celice ubijalke«, ki se prilepijo na rakave celice in jih uničujejo s sprožanjem močnih strupov. Žal v tumorjih celice imunskega sistema ne delujejo vedno proti rakavim celicam. Večina vrst celic ubijalk se namreč obnaša oportunistično glede na kakovost svojega okolja. To pa je v formiranih tumorjih izrazito v korist rasti tumorjev. Oportunistični levkociti v tumorju celo spodbujajo razmnoževanje rakavih celic, namesto da bi jih ubijali (Grivennikov et al., 2010).
Rakave celice zavajajo levkocite na primer tako, da izločajo v medceličnino moteče snovi (ACS, 2016b), pa tudi tako, da imajo na svoji površini receptorje, ki celicam imunskega sistema onemogočajo, da bi jih prepoznale kot tujke. Gre za tako imenovane »check point blokade« (Gorenc, 2014). »Zato se tumorji v napredni fazi razvoja redko zmanjšajo brez terapevtskih posegov«, ugotavljajo raziskovalci s Kalifornijske univerze in Tehnične univerze v Münchnu (Grivennikov et al., 2010). Poleg klasičnih oblik terapij – kemoterapije, obsevanja in kirurške odstranitve rakavih tvorb – se v zadnjih letih razvija nov terapevtski pristop, imenovan imunoterapija.
Imunoterapija
Pri imunoterapiji (imenovani tudi biološko zdravljenje) spodbujajo delovanje imunskega sistema proti rakavim celicam z vnašanjem posebnih snovi v organizem. »Ta terapija je v splošnem učinkovitejša pri rakih z velikim številom mutacij, kot so melanom, ploščatocelični pljučni rak, rak sečnega mehurja«, ugotavlja onkolog prof. Matjaž Zwitter (Lorenčič, 2016). Tak način zdravljenja se uveljavlja tudi pri nas. V primerjavi s kemoterapijo ima malo stranskih učinkov, obenem tudi obeta, da bo možno raka pozdraviti in ne le zazdraviti, vendar pa ostaja še veliko odprtih vprašanj, ugotovlja onkologinja dr. Mojca Unk (Lorenčič, 2016).
Imunoterapija obsega razne medicinske strategije spobujanja imunskega sistema (ACS, 2016b), katerih obravnava presega okvire tega prispevka. Ena od njih pa je taka, da je pomembna za vse nas, ki bi radi kaj sami storili, da bi se izognili raku. Gre za splošno krepitev imunskega sistema (ACS, 2016b). Zdi se namreč, da se šibak imunski sistem prej pusti zavesti raku.
Ljudje se pogosto obračajo name z vprašanji, kako po prebolelem raku okrepiti odpornost nanj z živili iz mojega dopolnilega prehranskega sistema. V posebnem prispevku sem opisal trimesečni program prehranske prve pomoči za ošibele. (NZ-55; glej Ostan, 2015a). Poglejmo, zakaj je ta program pomemben tudi za ljudi, ki so preboleli raka.
Optimizacija beljakovinske prehrane za naravno obrambo pred rakom
V tumorju premera 1 cm je skorajda milijon rakavih celic. Za premagovanje vsake od njih moramo imeti celico ubijalko. Potrebna je torej cela armada celic ubijalk, da bi uničile tumor. Telo jih ne more ustvariti, če nima dovolj beljakovin (oz. njihovih gradnikov – aminokislin), saj tvorijo večino trdnih snovi tudi v celicah imunskega sistema.
V tem oziru je za rekonvalescenta, izčrpanega od prebolelega raka, priporočljiva optimalna kombinacija aminokislin OKA, saj ne obremenjuje prebave, na celični ravni praktično ne tvori odpadkov (le 1%) in ne obremenjuje izločal. Ker niso živalskega izvora in ker se iz njih ne tvori glukoza, ne spodbujajo razmnoževanja rakavih celic. Zdravniki priporočajo njihovo uživanje celo v času zdravljenja raka (Immuno Biotech). Telo in imunski sistem se z njimi hitro regenerirata. V odmerkih od 5 do 8 tablet dnevno rekonvalescent občuti več moči že v dveh do treh tednih.
Uravnovešena črevesna biota varuje pred rakom
Dokazano je, da mlečnokislinske bakterije zavirajo nastanek raka, razvoj tumorjev in pomagajo celo v fazi metastaziranja (Rafter 2002). Žal pa je črevesna biota pri večini ljudi neuravnotežena, kar prepoznamo po neprijetnem vonju blata. Kemoterapija in druga zdravila običajno to stanje še poslabšajo. V svojem protokolu prehranske prve pomoči priporočam, da po prvih dveh do treh tednih uživanja OKA, v prehrano dodamo še biološko proizvedene probiotike EM Erika Nielsena. Dr. Vagn Hansen je z odmerki 0,7-1,0 dl dnevno imel dobre izkušnje z njim pri zdravljenju raka (Vagn Hansen, 2005). Lahko se odločimo tudi za kak drug učinkovit probiotik. Uživati ga je treba vsaj v odmerkih, ki v nekaj dneh odpravijo neprijetni vonj blata. To je zelo pomembno, saj je zunanji znak, da smo črevesno bioto uravnovesili in ustvarili v črevesju močno obrambo. Kar 70% celic imunskega sistema je namreč v predelu črevesja. Če blato smrdi, pomeni, da se imunski sistem ukvarja z obrambo pred nesnago, ki vdira v kri iz črevesja, namesto da bi imel sproščene moči za obrambo pred rakom. Dobra črevesna biota tudi nevtralizira prekarcinogene in karcinogene snovi v črevesju (Ostan, 2015b).
Z OKA in izbranim probiotikom tako dopolnjujemo prehrano naslednja dva tedna. V naslednjih dveh mesecih (lahko pa tudi trajno), dodajamo vsaj še 2 do 4 kapsule antioksidanta FHES dnevno (bolje je trikrat po dve; Meyers, 2005) in antioksidantsko bogate modrozelene alge (spirulina, klorela, afa alge) v odmerku, ki ga priporoča proizvajalec.
Za odpornost proti raku povečajmo tudi antioksidantskost telesnih tekočin
Boj imunskega sistema proti rakavim celicam je boj »ena na ena«. Vsaka celica, ki se bori proti rakavi celici, mora biti dovolj močna, da jo uniči. Za moč celic imunskega sistema morajo biti telesne tekočine zelo antioksidantske. Najmočnejši nam znani antioksidant je mineralni prašek FHES, saj je po meritvah na univerzi v Ljubljani kozarec vode s kapsulo takega praška antioksidantsko enakovreden vsaj 10.000 kozarcem najboljšega svežega soka. V laboratorijskem preizkusu sta dr. Corey Stephanson in dr. Patrick Flanagan dognala, da s FHES napojene celice ustvarijo z enako količino razpoložljive hrane do petkrat več energije (ATP) kot sicer (Stephanson, Flanagan, 2004). Tudi celice imunskga sistema postanejo z njim veliko bolj vitalne in močnejše. Naj navedem primer Slovenke, ki ga je začela uživati po prebolelem raku.
Gospa R. je pri tridesetih zbolela za ne-Hodgkinovim limfomom. Kemoterapijo je uspešno prestala, vendar se je čez pol leta limfom ponovil. Tako se je v naslednjih letih zgodba ponavljala: vsakič je bila kemoterapija uspešna, a vedno se je obolenje čez čas ponovilo. Po zadnjem uspešnem zdravljenju je čutila, da ponovne kemoterapije telo ne bo več preneslo.
Takrat je začela uživati FHES. Že po nekaj dneh je čutila več energije. Čez dva tedna so krvni testi pokazali izboljšanje krvne slike (višji hemoglobin in eritrociti). »Bila sem zelo vesela, vendar še vedno ne povsem prepričana, da je to mogoče doseči v tako kratkem času z eno samo kapsulo dnevno. Ko sem začela uživati po dve kapsuli na dan, nisem več potrebovala popoldanskega počitka. Po treh mesecih uživanja kapsul sem doživela pravi čudež. Krvna slika je bila taka kot pri zdravem človeku. Po vseh kemoterapijah in transplantaciji medicina tega seveda ni pričakovala. Od takrat naprej sem že štiri leta zdrava, moj imunski sistem še nikoli ni bil tako močan, tudi v najbolj zdravih časih ne« je leta 2005 povedala v intervjuju za javni medij (Paljevec, 2005a). V isti reviji je malo za tem izšel intervju z drugo osebo, ki je imela podobno izkušnjo z uživanjem FHES pri limfomu (Paljevec, 2005b). Z gospo R. sem imel v nekaj letih, ki so sledila, tudi osebne stike. Takrat je redno uživala FHES. Bolezen se v tistem času ni ponovila.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan; za revijo Narava zdravi št. 86, september 2017 – dopolnjena verzija
Viri:
ACS – American Cancer Society (2016). What is cancer immunotherapy?; dosegljivo na: https://www.cancer.org/treatment/treatments-and-side-effects/treatment-types/immunotherapy/what-is-immunotherapy.html, 1.8.2017.
Alberts, B., Bray, D., Lewis, J., Raff, M., Roberts, K., Watson, J. D. (1994). Molecular Biology of the Cel. – London, New York: Garland Publishing.
Gorenc, Anja (2014). Z novim načinom nad več oblik raka; dosegljivo na: http://vizita.si/clanek/bolezni/z-imunoterapijo-nad-raka.html#, 1.8.2017.
Grivennikov, S.I., Greten, F.R., Karin, M. (2010). Immunity, inflammation and cancer. Cell, 140(6):883-899.
Immuno Biotech. Swiss protocol for cancer; dosegljivo na: http://immunobiotech.nz/swiss-protocol, 16.7.2017.
Lorenčič, Mojca (2016). Imunoterapija obeta, da bo raka pozdravila in ne samo zazdravila. Dnevnik, 16. december.; https://www.dnevnik.si/1042756942/zdravje/bolezen-in-bolecina/imunoterapija-obeta-da-bo-raka-pozdravila-in-ne-samo-zazdravila, 1.8.2017.
Meyers, R. (2005). FHES. Flanaganov kremen obogaten z vodikom. Ljubljana: Samozal.
Ostan, Iztok (2015a). Blagor iz črevesja: Bio probiotiki EM Erika Nielsena. Koper: Institut.O.
Ostan, Iztok (2015b). Prehranska prva pomoč. Narava zdravi, marec, št. 55.
Paljevec, Andreja (2005a). Še živo žabo bi pojedla. Misteriji, 143:28-30.
Paljevec, Andreja (2005b). Kot da sem z drugega planeta. Misteriji, 145:41-42.
Rafter, J. (2002). Lactic acid bacteria and cancer: mechanistic perspective. British Journal of Nutrition. (88) S1:S89-S94.
Stephanson, C., Flanagan, P.G. (2004). Differential Metabolic Effects on Mitochondria by Silica Hydride Using Capillary Electrophoresis. J Med Food 7(1), 79-83.
Vagn-Hansen, C. (2005). Maven- din bedsten ven: Sundhed fra mund til bund/ The stomach – your best friend: Health from mouth to bottom. Copenhagen: Gads Forlag.
