Razstrupljanje za manj ledvičnih kamnov

Ledvični kamni so kristalne tvorbe v ledvicah. Dandanes jih ima 12% prebivalcev in delež se še povečuje. Prizadete so osebe vseh starosti in ras, najpogosteje pa moški v starosti od 20 do 49 let. Kar 75% oseb, ki so prebolele to težavo, tvega, da bodo imele ledvične kamne še kdaj v življenju. Medicina še ne pozna učinkovitih zdravil za odpravo ledvičnih kamnov (Alelign, Petros, 2017). Zato je še toliko bolj pomembna preventiva, ki ji je namenjen ta prispevek.

Ledvični kamni in dejavniki njihovega nastanka

Zdravniki ločijo pet vrst ledvičnih kamnov. Dve vrsti, na srečo najmanj pogosti, sta odvisni od posameznikove genske zasnove (2% kamnov) ali od zdravil (1%). Pri drugih pa nastajanje preprečimo z zdravim načinom življenja in prehrano. Od 10% do 15% kamnov je posledica kroničnih vnetij urinarnega trakta, zlasti infekcije z bakterijo Proteus mirabilis (Alelign, Petros, 2018); o tem več v posebnem prispevku. Najpogostejši (80%) so kamni, ki vsebujejo kalcij. Njihovo tvorjenje je zelo odvisno od načina življenja in prehrane. V tem smislu so podobni kamnom iz urata (3% do 10% kamnov), ki so soli sečne kisline (Alelign, Petros, 2018). Oboji so posledica toksemije – zastajanja strupov v telesu. Poglejmo:

Kalcij in sečna kislina sta normalni sestavini seča in običajno ne tvorita kristalov – kamnov. Toda neuravnotežena sestava urina lahko privede do tvorbe kamnov. Povečano tveganje nastanka kamnov lahko ugotovimo po pH urina. Medicina pri nas in v svetu pojmuje kot normalne vrednosti pH urina med 4,5 in 8,0. Toda znanstveni članki kažejo, da se že pri nekaterih normalnih vrednostih poveča tveganje nastanka ledvičnih kamnov.

Vrednosti pH nižje od 7 pomenijo kislost, višje od 7 pa alkalnost (bazičnost). Raziskovalca Alelign in Petros sta po nedavnem pregledu znanstvene literature (2018) pokazala, da pomenijo pH vrednosti pod 5,05 veliko tveganje za nastanek kamnov iz urata. Toda tvegana je že kislost v območju od pH 5,0 do 6,5, saj se ob teh vrednostih pH najpogosteje porajajo kamni iz kalcijevega oksalata. Ta vrsta kamnov pa tvori kar 95% kalcijevih ledvičnih kamnov (Alelign, Petros, 2018) in najbolj zaskrbljuje urologe. Toda tudi alkalen urin prinaša tveganja. Pri vrednostih pH urina 7,5 in več se poveča verjetnost nastanka kamnov iz kalcijevega fosfata (Alelign, Petros, 2018). Tako alkalen urin imajo trajno le redki posamezniki; nastane kot posledica pretiranih količin zelenjavnih sokov, zelenjave in sadja ali pa kot posledica nekaterih bolezni.

Skratka, z vidika nastajanja ledvičnih kamnov je najvarnejše območje pH urina med 6,5 in 7,5. Največje tveganje za nastanek ledvičnih kamnov pa je ob urinu s pH pod 6,5. Glede na to, da je povprečni pH urina prebivalstva okrog 6,0 (Nall, 2016), večina prebivalstva tvega nastajanje ledvičnih kamnov. Dr. Gabriel Cousens (1993) navaja podobne okvire (od 6,3 do 7,2) optimalnega pH z vidika (odsotnosti) toksemije – zastajanja strupov v telesu. Če je pH urina trajno nižji od 6,3, je to znak toksemije, saj je večina strupenih ostankov presnove kislih. Za varnost pred nastankom ledvičnih kamnov je torej pomembno redno razstrupljanje.

Kako merimo toksemijo

Samostojno najlažje izmerimo pH s papirnimi indikatorji. Najprimernejši so tisti, ki merijo pH vrednosti v razponu od 5,5 do 8,0.

Naj poudarim, da pH urina le posredno nakazuje, kolikšna je toksemija v telesu, saj z njim merimo le snovi, ki zapuščajo organizem, ne pa tistih, ki v njem ostanejo. Zelo nizek pH urina je lahko posledica postenja, saj se ob njem intenzivno izločajo strupi. Dr. Cousens zato priporoča, da zberemo v posodi urin celega dne (od drugega jutranjega uriniranja do prvega uriniranja naslednjega dne) in šele potem izmerimo njegov pH (Cousens, 1993). Nekateri priporočajo merjenje pH vrednosti urina več zaporednih dni, saj nihajo iz dneva v dan.

Bolj neposredno merimo stanje toksemije s pomočjo pH sline na tešče, saj je slina po pH vrednosti še najbolj podobna medceličnini, kjer se zadržujejo strupi. Optimalna raven pH sline je med 6,8 in 7,5 (Cousens, 1993: 142); bolje je, če je na zgornjem delu tega območja.

Toksemijo pa lahko ugotavljamo tudi s testom znakov (slabega) počutja. Izpolnimo že objavljeni (NZ, št. 99) test pogostosti 30 znakov (utrujenost, nejasna glava, omotica, glavobol ipd). Območje srednje toksemije je med 11 in 21 v testu zbranih točk.

Razstrupljanje po metodi 2+5

Na univerzi v Ljubljani smo oblikovali program razstrupljanja, ki smo ga poimenovali metoda 2+5. Zajema dva neprehranska koraka (uživanje vsaj 1,5 litra vode na dan in vsakodnevno enourno hojo podnevi na svežem zraku) ter uživanje vsaj 5 porcij (to je, vsaj 400 gramov) zelenjave in sadja na dan. Metoda vsebuje dejavnosti, ki dokazano zmanjšujejo tveganja za nastanek ledvičnih kamnov. Naj pojasnim:

Dehidracija privede do pregostega urina, kar povečuje tveganje nastanka ledvičnih kamnov (Alelign, Petros, 2018). Urin mora biti svetlo rumene barve; temen urin je pregost. Hoja še povečuje hidracijo in razstrupljanje.

Uživanje zelenjave in sadja povečuje alkalnost organizma in urina. Pomanjkanje teh živil v prehrani je ena glavnih pomanjkljivosti sodobne prehrane. V enomesečnem preizkusu metode 2+5, ki ga je opravilo 17 prostovoljcev, starih v povprečju 30,5 let, se je izkazalo, da so udeleženci spontano zmanjšali uživanje sladkarij ter mesa in mesnin, ki sicer zelo povečujejo zakisanost organizma in tvorjenje ledvičnih kamnov (Alelign, Petros, 2018). Telesna teža se je v povprečju znižala za 1,1 kg. Tudi povišana telesna teža je dejavnik tveganja nastajanja ledvičnih kamnov (Alelign, Petros, 2018). Splošno počutje udeležencev se je izboljšalo; toksemija se je zmanjšala s srednje (19,5 točk) na nizko (10,1).

Razstrupljanje z dopolnili

Opisana metoda razstrupljanja 2+5 je za marsikaterega starejšega ali od bolezni izčrpanega človeka težko izvedljiva. Zato smo oblikovali enomesečni program razstrupljanja s postopnim dodajanjem izbranih prehranskih dopolnil. Devetnajst prostovoljcev, starih v povprečju 50,7 let in z nekoliko prekomerno telesno težo, je v enomesečnem preizkusu prehrani postopoma dodajalo naslednje količine dopolnil: ves mesec so uživali v povprečju po 5,8 tablet aminokislin tipa OKA na dan, od začetka drugega tedna so dodajali še po 0,5 dl bio probiotika EM na dan, od začetka tretjega tedna pa v povprečju še po 4,4 kapsule antioksidantskega praška FHES in po 4,7 tablete spiruline ali klorele na dan.

V tem času se je počutje velike večine udeležencev izboljšalo (84,2%), nebenemu se počutje ni poslabšalo, povprečna toksemija, merjena z vprašalnikom, pa se je zmanjšala od visoke (24,3) na nizko (10,4). Teža se je v povprečju znižala za 0,7 kg.

Ta dopolnila tudi zmanjšujejo tveganje nastanka ledvičnih kamnov. Aminokisline OKA na primer ne proizvajajo praktično nobenih dušičnih odpadkov (le 1%), ki so sicer vir kamnov iz urata in močne kislosti urina. Kombinacije dobrih bakterij ustvarjajo snovi, ki preprečujejo nastajanje kamnov iz kalcijevega oksalata (Paul et al, 2017). Antioksidant FHES ustvarja rahlo alkalno medcelično okolje (Stephanson et. al., 2002), kar je idealno za preprečevanje nastajanja ledvičnih kamnov.

Dolgoročne osebne izkušnje

Oba programa razstrupljanja sta pri nas doma vsakodnevna praksa. Avtorji tega članka ravnamo tako že dve desetletji. Ledvičnih kamnov nimamo, pH sline pa je med 7,0 in 7,5, kar daje dobre obete, da jih tudi v prihodnje ne bo.

 

Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan

Za Narava zdravi, februar 2020, št. 115 – dopolnjena verzija

 

Viri:

Alelign, T., Petros, B. (2018). Kidney stone disease: An update of current concepts. Advances in urology, dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5817324/, 7. 1. 2020.

Cousens, G. (1993). Conscious eating. Santa Rosa (CA): Vision Books International.

Nall, R. (2016). Urine pH level test; dosegljivo na: https://www.healthline.com/health/urine-ph, 8. 1. 2020.

Paul, E., Sasikumar, P., Gomathi, S., Abhishek, A., Selvam, G. S. (2017). Chapter 17 – Recombinant lactic acid bacteria secreting OxdC as a novel therapeutic tool for the prevention of kidney stone disease.; v: Grumesescu, A. M., Multifunctional systems for combined delivery, biosensing and diagnostics. Elsevier: 327 – 345; https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780323527255000174, 7. 1. 2020.

Stephanson, Cory J.; Stephanson, Ann M.; Flanagan, Patrick G. (2002): Antioxidant Capability and Efficacy of Mega-H™ Silica Hydride, an Antioxidant Dietary Supplement, by In Vitro Cellular Analysis Using Photosensitization and Fluorescence Detection. – Journal of Medicinal Food, Volume 5, Number 1, 2002, str.13.