Za uradno medicino je Alzheimerjeva bolezen neozdravljiva. Dr. Dale Bredesen, ki je objavil znanstvene članke o trajnem izboljšanju stanja pri kar 119 pacientih s to boleznijo, meni drugače. A kaj, ko terapevtov, ki bi bili usposobljeni za zdravljenje po njegovi metodi, imenovani ReCode, v Sloveniji zaenkrat še ni. Pogosto so ti bolniki telesno in duševno izčrpani in nimajo moči za celovite spremembe načina življenja, ki jih predvideva metoda ReCode. Tako ljudem, ki se obračajo name za nasvet v zvezi z Alzheimerjevo boleznijo, sporočim najprej informacije o priporočljivih ukrepih, ki jih je najlažje uresničiti. Postopoma jih lahko nadgradijo z zahtevnejšimi. Tako sem ukrepe razporedil tudi v tem tekstu, ki je zgolj informativnega značaja.
Začnemo z najlažjim: dodajmo prehrani MCT olje po metodi dr. Newport
Metoda dr. Newport je zelo enostavna: ne spremenimo prehrane, pač pa ji le dodamo 2-4 žlice čistega olja MCT (srednjeverižnih trigliceridov) na dan, kar je ekvivalentno 3,5 do 7 poravnanih žlic kokosovega masla (ta vsebuje 60% MCT maščob). Začnimo previdno. V posameznem obroku dodajmo le eno žlico MCT olja ali slabi dve poravnani žlici kokosovega masla. Pri nekaterih namreč večji odmerki teh maščob povzročajo krče v črevesju. V nekaj dneh ali največ v enem tednu s preizkušanjem ugotovimo, kako uživati te maščobe, da jih telo dobi dovolj brez težav. Tako prehrano dopolnjujemo trajno.
Izboljšanje spomina lahko nastopi že v nekaj urah ali nekaj dneh. To je znak, da je vzrok demence preveč užitega sladkorja, kar je tudi najpogostejši (ne pa edini) dejavnik Alzheimerjeve bolezni. Soprog dr. Mary Newport je z njo bistveno izboljšal svoj zelo načeti spomin. Na začetku terapije je na kratkem testu spoznavnih sposobnosti (MMSE) dosegel le 12 točk od 30 možnih (24 in več pomeni normalno zaznavanje), po dobrem letu terapije pa 20 točk. Že po prvem obroku kosmičev s 3,5 žlicami kokosovega masla, je po nekaj urah pri testu MMSE dosegel 4 točke več kot pred tem.
Potem se okrepimo in razstrupimo z dopolnili iz sistema dr. Ostana
Alzheimerjeva bolezen zelo izčrpava celotno telo. Potrebno ga je okrepiti z lahko prebavljivimi bogatimi živili. Moj enostaven in varen program okrepitve in razstrupljanja ima tri faze:
Prva faza (1-3 tedne): Dnevno uživamo 5 do 8 tablet optimalne kombinacije aminokislin OKA (razdeljeno v dva obroka). S tem okrepimo organe izločanja in telo nasploh. Uživanje OKA preprečuje propadanje mišic in beljakovinsko podhranjenost (kaheksijo), ki je običajna pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo (Managlia et. al, 2020). Tudi naše izkušnje potrjujejo, da se ob uživanju OKA že v 2-3 tednih izboljša gibalna sposobnost Alzheimerjevega bolnika.
Druga faza (1-2 tedna): V prehrano dodamo poleg OKA še bio probiotični napitek EM. Večkrat dnevno uživamo čistega, razredčenega z vodo ali sokom, v dnevnem odmerku, ki zagotavlja, da v nekaj dneh blato izgubi neprijetni vonj. Ta je znak gnitja in neuravotežene črevesne biote, ki je pogost vir kroničnih vnetij v možganih (Perlmutter, 2017). Z žvrkljanjem čistega probiotika EM po čiščenju zob (požirek potem pogoltnemo) odpravimo jutranji zadah. Ustna higiena je zelo pomembna, saj so vzrok Alzheimerjeve bolezni tudi mikrobi iz ust, nosne votline in sinusov (Bredesen, 2017).
Tretja faza: V prehrano dodamo (poleg OKA in probiotika EM) še FHES (2-4 kapsule na dan). Dodamo tudi modrozelene alge (spirulino, AFA, klorelo) v odmerku, ki ga priporoča proizvajalec. Učinki te faze so vidni v dveh tednih do dveh mesecih. Na tak način lahko prehrano dopolnjujemo trajno.
FHES je zelo močan antioksidant. Zato je močan razstrupljevalec in deluje tudi antibakterijsko in antiviralno. Dr. Bredesen ugotavlja, da so vzrok Alzheimerjeve bolezni lahko tudi mikrobna vnetja v možganih, pa tudi zastrupitve možganov s polutanti. V metodi ReCode se proti tem virom demence borijo z uporabo farmakoloških sredstev. Ker pri samopomoči tega nimamo na voljo, je moja metoda (zlasti tretja faza) prehranski način zmanjševanja septičnih vnetij v možganih in njihove detoksikacije.
Izkušenj s to metodo pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo ni veliko. Z njo pa si je k boljšemu počutju pomagalo veliko ljudi z drugimi oblikami kroničnih vnetij. Enomesečni preizkus, v katerem je sodelovalo 19 oseb, povprečno starih 50,5 leta, je pokazal, da se je možno z njo učinkovito okrepiti in razstrupiti. Kazalci toksemije, izmerjeni s preprostim vprašalnikom, so se v času preizkusa znižali z visoke ravni (23,3 točke) na nizko (10,4 točke). Pri 84,2% udeležencev se je splošno počutje izboljšalo, pri nobenem pa se ni poslabšalo.
Na koncu še najzahtevnejše: celovito optimiziramo način življenja po metodi dr. Bredesena
Protokol ReCODE zdravljenja Alzheimerjeve bolezni dr. Bredesena zahteva optimizacijo načina življenja in prehrane. Natančneje sem ga opisal v posebnem prispevku. Tu navajam le napotke, ki jih dr. Bredesen daje vsem Alzheimerjevim bolnikom:
Življenjski slog. Vsak dan popijmo kaka 2 litra vode ali nesladkanega zeliščnega čaja. Telesno bodimo aktivni 5-6 krat na teden po 30 do 60 minut. Spimo 7-8 ur na dan; dr. Bredesen priporoča pred spanjem 0,5 do 3 mg melatonina. Pri stresnem življenju se sproščajmo z meditacijo, glasbo, bivanjem v naravi … Bodimo mentalno aktivni. Uravnajmo telesno težo; indeks telesne mase naj bo med 18 in 25.
Prehrana. Izogibajmo se hrani, ki vsebuje gluten. Prehrana naj bo trajno tipa Ketoflex 12/3. Pri njej čim bolj omejimo uživanje sladkorjev in škrobnatih živil. Večina užitih živil naj bo nadzemna zelenjava. Med nenasičenimi maščobami so priporočljivi oljčno olje, avokado in oreščki, med nasičenimi pa MCT olje. Sadje jemo v omejenih količinah in izbiramo manj sladkega, z glikemičnim indeksom 35 ali manj. Vsak dan ne jejmo vsaj 12 ur (če smo gensko nagnjeni k demenci pa 14 do 16 ur) in zadnji obrok pojejmo najkasneje tri ure pred spanjem. Treba je omejevati vnos običajne beljakovinske hrane (nadomestimo jo s 5-8 tablet OKA na dan – opomba I.O.).
Trajna prehranska dopolnila. Jemljimo po 2 g magnezija (magnezijev trionat) pred spanjem, 100 mg CoQ10 (ubikinola) na dan, 10-20 mg PQQ, 100 mg resveratrola, 100 g nikotinamid ribozida, 1,5 do 2 g omega 3 (v obliki DHA in EPA), dvakrat na dan po 250 mg liposomskega glutationa, uživajmo probiotike in prebiotike. Protokol priporoča tudi uživanje zelišč kot so ašvaganda, bacopa monnieri, gotu kola in druge.
To še ni vse
Dr. Bredesen priporoča pacientom tudi druga dopolnila, če testiranja pokažajo, da je v krvi preveč homocisteina, premalo vitamina D, premalo cinka ali preveč bakra. Če s krvnimi testi ugotovi hormonsko neravnovesje, priporoča uživanje določenih hormonov (spolnih, stresnih, ščitničnih …). Za taka priporočila pa je potrebno opraviti teste, ki jih dr. Bredesen navaja v svoji knjigi Konec Alzheimerjeve bolezni.
Za izboljšanje kognitivnih sposobnosti na srečo ni treba optimizirati vseh parametrov, pač pa doseči večji vpliv pozitivnih dejavnikov in zmanjšati negativne. Izboljšanje po metodi ReCode običajno nastopi po treh mesecih. Upamo pa, da izboljšanje prinese tudi opisana metoda samopomoči.
Ostan, I.,v sodelovanju z Ambrozius, B., Ostan, A.; april 2020, še neobjavljeno
Viri:
Bredesen, D. E., (2014). Reversal of cognitive decline: A novel therapeutic program. Aging, 6(9):707-717; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4221920/, 2. 8. 2019.
Bredesen, D. E., Amos, E.C., Canick, J., Ackerley, M., Raji, C., Fiala, M., Ahdidan, J. (2016). Reversal of cognitive decline in Alzheimer’s disease. Aging, 8(6):1250-1258; dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27294343, 2. 8. 2019.
Bredesen, D. E. (2017). The end of Alzheimer’s: The first program to prevent and reverse cognitive decline. New York: Avery.
Bredesen, D. E., Sharlin, K., Jenkins, D., Okuno, M., Youngberg, W., Cohen, S. H., Stefani, A., Brown, R. L., Conger, S., Tanio, C., Hathaway, A., Kogan, M., Hagedorn, D., Amos, E., Amos, A., Bergman, N., Diamond, C., Lawrence, J., Rusk, H. N., Henry, P., Braud, M. (2018). Reversal of cognitive decline: 100 patients. J Alzheimers Dis Parkinsonism, 8(5):450; dosegljivo na: https://www.omicsonline.org/open-access/reversal-of-cognitive-decline-100-patients-2161-0460-1000450-105387.html, 2. 8. 2019.
Minaglia, C., Giannotti, C., Boccardi, V., Mecocci, P., Serafini, G., Odetti, P., & Monacelli, F. (2019). Cachexia and advanced dementia. Journal of cachexia, sarcopenia and muscle, 10(2), 263–277, dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6463474/, 26. 4. 2020.
Newport, M. T. (2011). Alzheimer’s disease: What if there was a Cure?: The story of ketones. Laguna Beach (CA): Basic health publications, Inc.
Perlmutter, D. (2017). Zdravi možgani: Moč črevesnih mikrobov za iz zaščito vaših možganov – za vse življenje. Ljubljana: UMco.
