V današnjem stresnem načinu življenja niti ne pomislimo, da bi za utrujenost utegnila biti kriva slabokrvnost, a je zelo pogosta. Slabokrvnost je pomanjkanje rdečih krvničk ali hemoglobina v krvi. Ker je hemoglobin prenosnik kisika, telesu ob slabokrvnosti primanjkuje tega nujnega pogoja življenja. Nastaneta kronična telesna in duševna utrujenost.
Vzrokov za slabokrvnost je veliko. V svetu je kar 24,8% ljudi anemičnih (WHO, 2008), v največji meri zaradi pomanjkanja železa v osiromašeni prehrani. Slabokrvnost je pogostejša pri ženskah v rodni dobi, pri otrocih in pri starejših. V razvitem svetu je teh težav sicer nekoliko manj, a tudi podatki o njihovi pogostosti so zaskrbljujoči. V ZDA (2011) je slabokrvnih 11,9% žensk v rodni dobi (Stevens, 2013), več kot 10% prebivalcev obeh spolov starih 65 let in več, po 85. letu pa je slabokrvnih že več kot 20% ljudi (Patel, 2008). S staranjem se namreč poslabša absorpcija rudnin in drugih hranil.
Za pomanjkanje železa v krvi so kriva tudi razna bolezenska stanja in zdravstveni posegi. Naj izpostavimo problem raka, saj je v Sloveniji teba pripisati tej bolezni kar 30% smrti (Poljšak, 2012). Do 80% rakavih bolnikov je beljakovinsko podhranjenih (Life, 2000), to pa se pogosto kaže na pomanjkanju hemoglobina v krvi. Ta je namreč beljakovina. Slabokrvnost se običajno poslabša med kemoterapijo, saj se kemoterapevtsko sredstvo rado veže z železom v hemoglobinu in ga uničuje.
Klasične prehranske rešitve za odpravo slabokrvnosti so splošno poznane. V tem prispevku pa predstavljam zlasti nova učinkovita prehranska sredstva za odpravo anemije. Izbral sem taka, ki ne spodbujajo razvoja raka in so primerna tudi za vegetarijance in vegane.
Uživajmo več hrane bogate z železom
Božena Ambrozius, soavtorica tega članka, je v zvezi s svojo izkušnjo slabokrvnosti zapisala: »Ko sem bila stara nekaj čez trideset, sem morala v bolnišnico na manjši poseg. Ugotovili so, da sem slabokrvna. Ker je zdravnik vedel, da sem vegetarijanka, me je grobo okaral. Na sosednji postelji je bila vsejeda bolnica, ki je bila še bolj slabokrvna, pa je bil z njo skoraj očetovsko prijazen«. To je bilo pred tremi desetletji, ko še nismo poznali prehranskih dopolnil, ki pomagajo pri anemiji. Božena je v naslednjih mesecih jedla veliko z železom bogatega regrata in kopriv in vsak teden hodila v hribe. V visokogorju se zaradi manj kisika v zraku poveča količina hemoglobina v krvi. Tako je uspešno odpravila slabokrvnost.
Za ljudi, ki imajo beljakovinsko revno prehrano, je smotrno, da ob anemiji užijejo več mesa, zlasti rdečega, ki vsebuje tudi precej železa. A za vegetarijance in vegane ta hrana ni sprejemljiva, poleg tega pa živalske beljakovine zaradi presežka metionina tudi spodbujajo razvoj raka (Ostan, 2012). Za več železa so zato primernejša živila rastlinskega izvora, ki so bogata s to rudnino. Navajam samo zelenjavo, saj so škrobnata živila vir sladkorja, ki tudi spodbuja razvoj raka. Z železom bogata živila so špinača, blitva, ohrovt, regrat, koprive, paradižnik, šparglji, zeleni listi repe in redkvice, stročnice, semena buče, oreščki …
Med naravnimi prehranskimi dopolnili naj kot odličen vir železa izpostavimo spirulino. Priporočeni dnevni odmerek 6 tablet (3 g) pokrije kar 50% dnevnih potreb po železu. Poleg tega vsebuje spirulina tudi mnogo drugih hranil, med njimi zelo veliko vitamina A v obliki beta karotena, in sicer v količini, ki pokrije kar 125% dnevnih potreb. Vitamin A ima pomembno vlogo prav pri presnovi železa. Študije kažejo, da uživanje spiruline zavira razvoj raka (Henrikson, 1996: 67, Ismail et al. 2009). Bogat vir železa je tudi klorela.
Optimizirajmo beljakovinsko prehrano
Slabokrvnost ne nastane samo zaradi pomanjkanja železa, pač pa tudi zaradi pomanjkanja beljakovin, saj je hemoglobin, ki »nosi« železo, beljakovina.
Toda beljakovinska hrana je težko presnovljiva celo za zdrave, pri slabokrvnosti pa so vsi življenjski procesi upočasnjeni, kar velja tudi za metabolizem beljakovin. To težavo lahko rešimo z optimizacijo beljakovinske prehrane s pomočjo optimalne kombinacije esencialnih aminokislin (OKA). Aminokisline v OKA niso živalskega izvora, zato so primerne tako za vegetarijance in vegane kot za varovanje pred rakom. So bistveni del t.im. Švicarskega protokola pri zdravljenju raka (Immuno Biotech).
Študije kažejo, da se tovrstna anemija hitreje popravi z OKA kot s konvencionalno terapijo. Dr. Consuelo Montilla je v Španiji opravila 14-dnevni poskus na dvanajstih slabokrvnih pacientih, pri katerih so ugotovili pomanjkanje železa v krvi. Skupina, ki se je zdravila konvencionalno (z dodajanjem železa, vitaminov in mineralov), je zaznala 46% ozdravitev, medtem ko so v skupini pacientov, pri katerih so konvencionalno terapijo dopolnili z 10-gramskim dnevnim odmerkom OKA, ozdraveli prav vsi. Pri pacientih te skupine so ugotovili kar 8-krat večje povečanje hemoglobina in 14-kratno povečanje hematokrita glede na konvencionalno terapijo (Montilla 1999).
Božena je sedaj v sedmem desetletju, ko je presnova beljakovin in rudnih slabša kot v mlajših letih. V hribe se zdaj podaja bolj poredko. Poleg tega je z vegetarijanstva prešla na veganstvo. Kljub temu ni slabokrvna. Obvezen del njene vsakodnevne prehrane so tablete OKA (8 tablet), spirulina. S tema dodatkoma se je uspešno varovala pred anemijo že pred leti, ko je bila še v rodnem obdobju. Sedaj pa absorpcijo železa izboljšuje tudi z uravnoteženjem črevesne biote s probiotiki EM.
Uravnotežimo črevesno bioto
Žal je izkoristek železa in drugih rudnih iz hrane največ 10% (Das Geheimnis, 2010). Vendar pa lahko absorpcijo železa v kri bistveno izboljšamo z uravnoteženjem črevesne biote. Raziskave so pokazale, da dobre črevesne bakterije lahko povečajo absorpcijo železa skozi črevesno steno kar 12-kratno (Deschemin et al., 2015). S tem se uravnoteženje črevesne biote postavlja po učinkovitosti zmanjševanja slabokrvnosti ob bok optimizaciji beljakovinske prehrane. Dokazano je, da mlečnokislinske bakterije (užite v dovolj veliki količini) zavirajo nastanek raka, razvoj tumorjev in pomagajo celo v fazi metastaziranja (Rafter 2002).
Poglejmo primer uživanja bio probiotikov EM in optimalne kombinacije aminokislin OKA v času kemoterapije:
V januarju leta 2014 je 36-letna gospa I. prestala tretjo kemoterapijo zaradi levkemije. Zaradi slabokrvnosti ji je onkolog priporočil, naj uživa hrano bogato z rdečim mesom. To je bilo še preden je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da uživanje rdečega in zlasti predelanega mesa spodbuja razvoj raka (WHO, 2015). Ker je vegetarijanka, je namesto mesa uživala od 10 do 15 tablet OKA dnevno.
Po terapiji je bil onkolog zadovoljen s povečanimi vrednostmi hemoglobina in priporočil: »Še več rdečega mesa!«. Ko mu je povedala, da ga sploh ne uživa in da si pomaga z OKA, je dejal, naj pač podvoji odmerek OKA. Uspešnost zdravljenja raka je namreč precej odvisna od ravni hemoglobina, ji je dejal. Povečala je odmerek OKA na 24 tablet dnevno.
V času kemoterapije je dnevno uživala tudi bio probiotik EM, saj kemoterapija močno poruši črevesno bioto. Sprva ga je uživala po dober deciliter, potem pa je povečala odmerek na 1,5 dl dnevno. Šele pri tej količini je namreč blato izgubilo neprijetni vonj, ki je znak neuravnoteženosti črevesne biote.
Ob naslednji kontroli ji je onkolog dejal, da ima kri tako dobro kot zdrav fant. Kemoterapija je uspela.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan
za revijo Narava zdravi št. 82, maj 2017 – dopolnjena verzija
Viri:
Das Geheimnis der Profis (2010): Sport 10/11. Speyer: PM-International.
Deschemin, J.-C., Noordine, M.-L., Remot, A., Willemetz, A., Afif, C., Cannone-Hergaux, F., Langella, P., Karim, Z., Vaulont, S., Thomas, M., Nicolas, G. (2015). The microbiota shifts the iron sensing of intestinal cells. The FASEB Journal; dosegljivo na: http://www.fasebj.org/content/early/2015/09/14/fj.15-276840.abstract, 6.4.2017.
Rafter, J. (2002). Lactic acid bacteria and cancer: mechanistic perspective. British Journal of Nutrition. (88) S1:S89-S94.
Henrikson, Robert (1996). Spirulina – hrana za zemljane. Ljubljana: Duena.
Immuno Biotech. The Swiss protocol for Cancer. Newton (New Zealand). http://immunobiotech.nz/swiss-protocol; 6.4.2017.
Ismail, M.F., Ali, D.A., Fernando, A., Abdraboh, M.E., Gaur, R. L., Ibrahim, W. M., Raj, M. H.G,, Ouhtit, A. (2009). Chemoprevention of rat liver tohicity and carcinogenesis by spirulina. Int J Biol Sci, 5(4):377-387; dosegljivo na: http://www.ijbs.com/v05p0377.htm, 6.4.2017.
Life Extension Media (2000). The Life Extension Foundation’s Disease Prevention and Treatment: Scientific Protocols That Integrate Mainstream and Alternative Medicine. 3rd edition.
Montilla, C.(1999). Studio comparato con e senza sommistrazione di SON Formula ® insogetti affetti da anemia sideropenica sotto trattamento convenzionale. La Med.Biol., Nº 3., Suppl.
Ostan, Iztok (2012). Beljakovine za življenje in smrt. Ljubljana: ARA.
Patel, Kushang, V. (2008). Epidemiology of anemia in older adults. Semin Hematol. 45(4): 210-217.
Poljšak, B. (2012). Kaj lahko storim sam, da bi se staral počasneje? 10 znanstveno utemeljenih nasvetov za lepo in zdravo življenje v poznih letih. Ljubljana: samozal.
Stevens GA et al. (2013). Global, regional, and national trends in hemoglobin concentration and prevalence of total and severe anemia in children and pregnant and non-pregnant women for 1995-2011: a systematic analysis of population-representative data. The Lancet Global Health, 1:e16-e25.
WHO – World Health Organization (2008). Global anemia prevalence and number of individuals affected; http://www.who.int/vmnis/anaemia/prevalence/summary/anaemia_data_status_t2/en/; 6.4.2017.
WHO – World Health Organization (2015). Q&A on the carcinogenicity of the consumption of red meat and processed meat. October; dosegljivo na: http://www.who.int/publications/en/, 6.4.2017.
