Dr. Ignaz Semmelweis je bil madžarski zdravnik nemškega rodu. Po diplomi iz porodničarstva se je leta 1844 zaposlil v Prvi dunajski porodnišnici, v kateri je tedaj porodni prisad povzročal umrljivost kar 18% porodnic. Na nasprotni strani ulice je bila Druga dunajska bolnišnica, v kateri je za porodnim prisadom umiralo bistveno manj porodnic (3-4%). Čeprav so Prvo porodnišnico vodili ugledni zdravniki, v Drugi pa so delovale le babice, so se porodnice trudile, da bi bile sprejete v Drugo.
Higiena rok
Dr. Semmelweis se je dolgo mučil z vprašanjem, zakaj je smrtnost v prvi porodnišnici toliko večja. Nazadnje je odkril, da je kriva slaba higiena rok zdravnikov. Ti so v Prvi porodnišnici tudi secirali trupla in potem iz prosekture prihajali na pregled porodnic brez temeljitega umivanja rok. Celo ponašali so se z neprijetnim vonjem po razpadajočih truplih, ki se jih je držal. Šele ko je za zastrupitvijo krvi umrl zdravnik, ki se je pri seciranju urezal, se je dr. Semmelweisu posvetilo, da porodnice pravzaprav ubijajo zdravniki, ker prenašajo strupene snovi iz prosekture na porodnice.
Leta 1847 je v Prvi porodnišnici uvedel temeljito umivanje rok in njihovo razkuževanje v klorovi raztopini. V nekaj mesecih se je število smrtnih primerov zaradi porodnega prisada znižalo na vsega 1%. Kljub tem uspehom so se mu kolegi posmehovali (De Kruif, 1946). Umrl je v času, ko je Luis Pasteur odkril, da so patogeni mikrobi vir bolezni. Star je bil komaj 47 let. Ironično si zdravnik, ki ga je po poškodbi oskrbel, ni umil rok, on pa je umrl od zastrupitve krvi.
Higiena črevesja
Danes vsakdo ve, da je potrebno skrbeti za higieno rok. Kaj pa higiena črevesja? Površina črevesja je 150-krat večja od površine naše kože. Če tam ni higiene, je to še mnogo usodneje.
Jedro slabe črevesne higiene je disbioza, neuravnotežena črevesna biota. Prevladovanje patogenih mikrobov povzroča težave kot so zaprtje, driska, napihnjenost in bolečine v črevesju. A te težave so le vrh ledene gore posledic disbioze. Prevladovanje patogenih mikrobov v črevesju povzroča strupenost blata, ki načenja črevesno steno. Črevesje postane prepustno, zaradi česar vdirajo patogene klice v kri. Posledica so alergije, avtoimunske bolezni, razne kužne bolezni, pa tudi bolezni srca in ožilja, rak in demenca; zadnje tri so v razvitem svetu vzrok kar za 82% smrti.
Črevesno higieno najučinkoviteje dosežemo, če uživamo učinkovite probiotike in s tem dodajamo v črevo manjkajoče koristne bakterije. Z umivanjem rok običajno ne pozdravimo bolezni, z učinkovitimi probiotiki pa jo lahko. Na spletni strani www.iztokostan.com je predstavljenih več kot 350 izkušenj ljudi ob uživanju bio probiotika EM Erika Nielsena; kar 346 jih poroča o izboljšanju zdravstvenih težav. O zdravilnem učinku dobrih bakterij poročajo tudi znanstveniki in zdravniki. Gre za zmanjšanje ali odpravo alergij in astme, avtoimunskih bolezni (multiple skleroze, Hashimotovega tiroiditisa, Crohnove bolezni, ulceroznega kolitisa …), nevrodegenerativnih obolenj (ADHD, avtizma, Parkinsonove bolezni) in drugih kroničnih vnetij. Primere sem predstavil v posebnem prispevku (Narava zdravi, april 2020).
Če želimo vedeti, ali je naša črevesna biota neuravnotežena, lahko zaprosimo za laboratorijsko analizo blata. Najpreprosteje pa je, če smo pozorni na vonj blata in vetrov. Neprijetni vonj je znak gnitja in škodljivih procesov, ki niso nič manj smrtonosni, kot so bili procesi ob neprijetnih vonjavah, ki so jih prinašali zdravniki iz prosekture v času dr. Semmelweisa.
Higiena okolja
V glasilu Društva ekoloških kmetovalcev in vrtnarjev iz Meine je leta 2005 izšel prispevek o uspehu ekološke kmetije Langholz iz nemške pokrajine Schleswig-Holstein. Na kmetiji so se spopadali s problemom onesnažene vode v napajališču. V vodi je bilo preveč amoniaka, nitratov in fosfatov. Vodo so začeli prezračevati in vanjo vsak dan zlili po 10 litrov tekočine z dobrimi bakterijami, ki jo za izboljšanje prsti proizvajajo v ekološkem obratu Erika Nielsena na Danskem. Po dveh tednih je bila voda v napajališču pitna.
Z enako tekočino so začeli škropiti tudi iztrebke goveda in tla v hlevu. Neprijetni vonj je izginil. Ob uporabi tako pripravljenega gnoja je bila rast trave in pridelkov boljša.
Ker je bilo govedo zaradi onesnažene vode in okolja bolno, so kravam začeli dajati po 1 dl probiotičnega napitka za živali, podobnega bio probiotiku EM. Driska in druge zdravstvene težave goveda so v naslednjih mesecih izginile. Visoko število levkocitov v krvi goveda, ki nakazuje vnetja, se je znižalo. Kakovost mleka se je zvišala.
Mačke in psi ne marajo kislega okusa bio probiotika EM, zato jim ga primešamo po kapljicah v pitno vodo.
Higiena 21. stoletja
Klorova raztopina, ki jo je uporabljal dr. Semmelweis za razkuževanje rok, je močan oksidant, podobno kot sodobna razkužila. V poldrugem stoletju od odkritij dr. Semmelweisa in Luisa Pasteurja se zagotavljanje higiene v kemijskem smislu ni bistveno spremenilo. Gre za uporabo močnih oksidantov.
Tudi polutanti, ki jih v vsem industrijskem obdobju spuščamo v okolje, so oksidanti, le da so razkužila še močnejši. Na tak način odstranjujemo poleg slabih tudi dobre bakterije in čez čas se močna oksidacija razkužila omili in okolje postane rahlo oksidirano. Prav takšno okolje pa imajo najraje škodljivi mikrobi, medtem ko imajo koristne bakterije rade antioksidantskega. Razkuževanje z močnimi oksidanti z dolgoročnega vidika pravzaprav povečuje onesnaževanje. Nastane začaran krog: razkuževanje z oksidanti ustvarja okolje, primerno za razvoj škodljivih mikrobov, kar zahteva še bolj strupena razkužila …
Preobrat na področju higiene okolja je prvi napravil dr. Teruo Higa (1941-), strokovnjak za hortikulturo z Japonske. Leta 1982 je odkril posebno, zelo učinkovito kombinacijo dobrih mikrobov. Imenoval jo je EM (Efective Microorganisms) – učinkoviti mikroorganizmi. Gre za kombinacijo močnih anaerobnih in aerobnih mlečnokislinskih bakterij, kvasovk in fotosinteznih bakterij, ki v svojem delovanju podpirajo druga drugo ter spodbujajo razmnoževanje in antioksidantsko delovanje tudi drugih bakterij. Z njimi izboljšajo kakovost prsti, povečajo pridelek poljščin, zagotavljajo zdravje živine in poljščin ter čistost okolja (Higa 1996, 1998). Svetovno znan je primer japonskega notranjega morja Seto, ki je bilo zaradi industrializacije mrtvo. Po tretiranju z EM, ki se je začelo leta 1997, pa v njem že več kot poldrugo desetletje gojijo celo prehransko povsem neoporečne školjke (Reviving 2003). Na osnovi teh novih znanj so Danec Erik Nielsen, za njim pa strokovnjaki različnih dežel, razvili probiotična sredstva za higieno črevesja, kože in okolja.
Čisto okolje ni okolje brez mikrobov, pač pa okolje, v katerem prevladujejo antioksidantske bakterije. Samo na naši dlani je sedem milijard mikrobov in večinoma morajo to biti dobre bakterije. V 21. stoletju je okolje že tako onesnaženo (oksidirano), da bomo brez pomoči antioksidanstkih bakterij težko zagotavljali človeku in drugim bitjem prijazno življenjsko okolje.
Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Boženo Ambrozius in Alberto Ostan – marec 2020 – še neobjavljen prispevek
Viri:
De Kruif, P. (1946). Borci proti smrti: Slavna dejanja velikih naravoslovcev in zdravnikov. Slovenski knjižni zavod.
Higa, Teruo (1996): An Earth Saving Revolution; A means to resolve our world’s problems through Effective Microorganisms (EM).– Tokyo: Sunmark Publishing Inc.
Higa, Teruo (1998): An Earth Saving Revolution II; EM – Amazing applications to agricultural, environmental, and medical problems. – Tokyo: Sunmark Publishing Inc
Reviving (2003): Reviving the Seto Inland Sea, a Model for the World: A Large-Area Project Based on Cross-Sectorial Cooperation . – EcoPure, Nº 45, March 1, 30-33.
Rosenthall, R. (2005). Biosa: Promising testimonials should prompt trials. The Meine organic farmer & gardener, dosegljivo na: https://www.mofga.org/Publications/The-Maine-Organic-Farmer-Gardener/Winter-2005-2006/Biosa, 15. 3. 2020.
