Moja soproga je imela v svojih petdesetih letih resne težave s krčnimi žilami. Dobivala je injekcije proti krčnim žilam in noge si je morala povijati z elastičnimi povoji, a vse skupaj ni kaj prida zaleglo. Nekatere žile so bile močno izbočene. Na enem delu je bila žila razširjena v obliki bule. Včasih se je po nerodnosti dregnila vanjo in iz ranice je v loku začela brizgati kri. Včasih ni niti opazila, da krvavi. Tako je nekoč prišla z vrta s polno copato krvi, drugič je na kopališču že napravila lužico krvi na betonu, preden je opazila, da krvavi.
Ko je bila stara 64 let, je začela uživati FHES. Prvi dve leti je jemala v povprečju po dve kapsuli na dan. Med drugimi izboljšavami smo opazili tudi, da se je tista najbolj izstopajoča žila z bulo prekrila z debelejšo kožo. Ni bila več temne barve, pač pa kožne, žila pa ni več tako izstopala. Težav s krvavenjem ni bilo več. Sicer pa so krčne žile vendarle ostale opazne. Tudi zato je najraje oblačila hlače. Bila je prepričana, da krila niso zanjo, vsaj ne tista, ki segajo le malo pod koleno.
Pred štirimi leti je dopolnila 76 let. Takrat je že dvanajst let uživala po 2 do 4 kapsule FHES na dan, že devet let pa tudi vsaj po 5 do 7 tablet MAP na dan. Na krčne žile nismo bili več pozorni, saj posebnih težav z njimi ni več imela. Iz estetskih razlogov pa je po inerciji še vedno nosila hlače ali dolga krila.
Potem pa sva v trgovini našla safari kostim s krilom, ki ji je zelo lepo pristajal. “Lep je”, je dejala, “le škoda, da je krilo prekratko. S svojimi nogami si ga ne morem privoščiti”. Pa sva ob natačnejšem pogledala ugotovila, da debelih krčnih žil sploh ni več, ostalo je le še nekaj drobnih modrih žilic. Ne veva, ali je k temu prispeval MAP ali samo FHES. Vsekakor pa sva se prepričala, da se krčne žile z leti lahko bistveno izboljšajo, in to brez medicinskih posegov.