Ko smo starejši, je modro vsak dan zaužiti kakšno tableto MAP: po 5 za regeneracijo in okrepitev ali pa vsaj po 3 za vzdrževanje stanja. Koristijo pa že tudi občasne kure z MAP.
Na tak način smo pomagali svoji dragi sorodnici Zori. Zora je bila čila kmečka ženica, ki je še pri petindevetdesetih opravljala nekatera dela na polju. Umrla je v devetindevetdesetem letu starosti. K čvrstosti smo ji pomagali tudi mi. Vsakič ko nas je obiskala, ponavadi za dva ali tri tedne, je uživala sveže iztisnjene sokove in prehranska dopolnila. Za domov jih ji nismo dajali, saj smo vedeli, da jih v domačem kmečkem okolju ne bi uživala. Tako je doma brez dopolnil počasi izgubljala moči – do naslednjega obiska pri nas.
Ko smo jo novembra, malo pred njenim petindevetdesetim rojstnim dnevom, obiskali na njenem domu, je bila tako betežna, da so se ji tresle roke in brada. Že dva tedna ni imela apetita. Dejala je, da tokrat ne bo zmogla obiskati groba svojega pokojnega moža. Ko smo jo povabili k sebi, je le privolila – bolj v slovo, nam je šepnila, kot pa v upanju na izboljšanje.
Čez nekaj dni smo jo pripeljali na svoj dom. Ob podpori moje soproge se je komaj zmogla povzpeti po treh stopnicah, ki vodijo v hišo. Vsako jutro smo ji dali kozarec svežega soka skupaj s štirimi tabletami MAP in eno kapsulo FHES, popoldan pa je dobila še en tak odmerek. V dveh tednih uživanja esencialnih aminokislin MAP, FHES in živih sokov se je zelo okrepila.
Na koncu je zmogla z nami obiskati grobove svojih bližnjih in skupaj smo šli na izlet na Sveto goro, ki jo je od nekdaj rada obiskovala. Ko smo se na povratku ustavili v gostilni pod Sveto goro, je z apetitom pojedla celotno kosilo s sladico vred.
Zahvalila se nam je za lepih 14 dni.
Mislim, da je bil za hitro okrepitev pomemben predvsem MAP. Vsakič ko smo jo vzeli k sebi za dva ali tri tedne, si je z MAP opomogla.