V vasi pri Ilirski Bistrici živi sama v svoji hiši 91-letna gospa. Hrano ji prinesejo iz doma upokojencev, enkrat na teden pa sorodniki. Nečak Matjaž in drugi sorodniki se večkrat oglasijo, da ji tudi kaj postorijo po hiši, a dolgo je bila teta dovolj čila, da je v glavnem sama poskrbela zase.
Zadnje mesece pa je sorodnike zelo zaskrbelo, saj je večino časa le še čemela. Apetita ni imela nobenega. Tožila je, da je hrana preostra ali pregrenka…, in je le še hirala. Videti je bilo, da jo bo potrebno preseliti v dom upokojencev.
Pred štirinajstimi dnevi pa so ji priskrbeli MAP in FHES. Zjutraj je stresla kapsulo FHES v kozarec vode in ga popila, pred kosilom pa se je pomučila z dvema tabletama MAP. Tableti je morala najprej zdrobiti, saj ni mogla pogoltniti celih. Pritoževala se je nad grenkostjo okusa MAP, a sorodniki so vztrajali, da krepčila po navadi niso dobrega okusa, so pa blagodejna.
Po enem tednu takega režima je teta pridobila toliko moči, da je šla lahko ponovno brkljat na vrt in zdaj je že ves teden bolj živa. Tudi apetit se je vrnil. Ko je zadnjič nečakinja prinesla kosilo z majhno zamudo, je teta potarnala, da ga je od lakote komaj sčakala. Sedaj poje vse, kar ji prinesejo.