Pred devetimi meseci sem (pri 59-ih) začela redno uživati probiotik EM; od takrat vsako jutro na tešče popijem po 3 do 4 požirke, ki jih poplaknem z vodo.
Po enem mesecu sem zaprepadeno ugotovila, da je na lepem izginilo moje silno poželenje po sladkarijah, ki me je spremljalo že vse od otroštva, ko sem zaradi različnih bolezni zaužila ogromno antibiotikov (zaradi bolezni srca sem na primer pet let vsak dan jemala antibiotike!). Slaba prebava (predvsem zaprtje), ki je bila tudi značilna zame v otroštvu in mladosti, se je sicer bistveno izboljšala, odkar se prehranjujem vegetarijansko, hlepenje po sladkem pa je ostalo. Tolažila sem se s tem, da sem pač sladkosneden človek. Ko pa je sedaj poželenje po sladkarijah izginilo, sem domnevala, da je ta nepričakovani pojav posledica uravnoteženja črevesne flore in “ukrotitve” kandide.
Že prej, približno po enem tednu rednega jemanja probiotika, se mi je tudi prebava začela urejati do točke, ki si je prej nisem predstavljala: trebuh, ki je bil kronično napihnjen, je začel plahneti, vetrov je bilo vse manj, blato pa je povsem izgubilo neprijetni vonj (ki že pred tem ob vegetarijanski hrani ni bil močan) in postalo je manj lepljivo.
Vzporedno z opisanimi telesnimi spremembami se je bistveno izboljšalo tudi moje duševno počutje. Depresivno in anksiozno stanje, ki me je mučilo že nekaj mesecev in sem ga pripisovala izgorelosti, je začelo presenetljivo hitro izzvenevati. Ko sem pregledala nekaj literature o kandidi, sem presenečeno ugotovila, da simptomi pretirano razbohotene kandide niso zgolj telesni, ampak tudi duševni – depresivnost, anksioznost, razdražljivost…
Da bi podprla učinke probiotika, sem se nato odločila še za bioresonančno zdravljenje. Zdravnica je odkrila, da je kandida v mojem organizmu še vedno prisotna v patološkem obsegu, po petih terapijah in strogi dieti pa je bila težava po dodatnem mesecu zdravljenja odpravljena.
Tudi zdravnica, ki je opravila bioresonančno zdravljenje, meni, da je mojo črevesno floro uravnovesil prav probiotik EM, za katerega je s testom ugotovila, da mi v ničemer ne škoduje, koristi pa mi zelo.
Čeprav mi njegov okus še vedno ni ravno všeč, nadaljujem z vsakodnevnim “šilcem”, saj so njegovi učinki na moje počutje in zdravje neprecenljivi.