Odlomek iz brošure Iztoka Ostana (2013): Blagor iz črevesja: Probiotiki EM in Vita Biosa. Koper: Institut.O.
Leta 2003 sem v reviji Aura objavil naslednjo izkušnjo gospoda S.P. H. z Danske (Ostan 2003). Novembra 2000 so mu odkrili začetek raka na prostati. Vrednost PSA (Prostate Specific Antigen) je bila 4,0; normalne vrednosti so pod 4.0. Kontrole so v naslednjih mesecih pokazale vse višje vrednosti tega kazalca, septembra 2001 pa celo vrednost 182,0. Takrat je začel uživati probiotik EM. V naslednjih dveh mesecih je vrednost PSA konstantno padala. Po dveh mesecih uživanja je bila še patološka, vendar precej nizka (13,8). Zaradi normalnega uriniranja in splošnega boljšega počutja mu zdravnik ni več predpisal uporabe zdravila Superfract, pa tudi uživanje hormonov, po njegovem mnenju, ni bilo potrebno. Gospod H. je še naprej užival probiotik EM. Vrednosti PSA so tudi poslej padale in so bile marca 2002 (po 6 mesecih uživanja probiotika EM) že povsem normalne (3,6).
Kakega pol leta po objavi te vesti v Auri me je poklical bralec iz Ljubljane in se mi zahvalil zanjo. Sam je namreč imel podobne težave s prostato. Ko je začel redno uživati probiotik tipa EM, se je tudi njemu stanje bistveno izboljšalo.
Gospodu W.M. iz Hamburga so avgusta 2000 ugotovili raka na jetrih. Takoj je začel uživati probiotik EM. Po dogovoru z zdravnikom ga je užival tudi med kemoterapijo, ki se ji je podvrgel mesec kasneje. Po končani kemoterapiji ni bilo opaziti njenih običajnih negativnih posledic. Krvna slika je bila stabilna, počutje dobro.
Na Japonskem so pod vodstvom dr. Chui opravili preizkus učinkovitosti japonskega živila EM pri zdravljenju raka. V laboratorijskem preizkusu so ugotovili, da spodbuja umiranje rakavih celic (Chui et al. 2006).
Vse bakterije, ki so v probiotiku EM, uvrščamo med mlečnokislinske bakterije v širšem smislu (od leta 1974 strokovnjaki uvrščajo Bifido bakterije v svoj rod in so, če smo natančni, le bližnje sorodnice mlečnokislinskih bakterij; Biavati et al. 2000). Kakšen je torej vpliv mlečnokislinskih bakterij na razvoj raka? Prepotrebnih kliničnih študij o antikarcinogenem delovanju mlečnokislinskih bakterij sicer ni, obstajajo pa rezultati laboratorijskih preizkusov na živalih in celicah, ki tak učinek potrjujejo. Študije dokazujejo, da mlečnokislinske bakterije razgrajujejo snovi, ki so potencialno karcinogene, obenem pa močno zavirajo rast tumorjev in metastaz (Rafter 2002).
Mlečnokislinske bakterije so koristne tudi v času kemoterapije. Za obrambo pred negativnimi stranskimi učinki kemoterapije so namreč potrebni antioksidanti, ker kemoterapija močno oksidira organizem. Po meritvah, ki smo jih opravili na Univerzi v Ljubljani, je rH probiotičnih EM med 17 in 19, kar pomeni, da je napitek zelo antioksidantski (vrednosti rH nižje od 28 pomenijo antioksidantskost). Dokazano je, da imajo mlečnokislinske bakterije močan antioksidantski učinek tudi v fizioloških procesih (Choi et al. 2006).
Viri:
Choi, S.S., Kim, Y., Han, K.S., You, S., Oh, S., Kim, S.H. (2006). Effects of Lactobacillus strains on cancer cell proliferation and oxidative stress in vitro. Letters in Applied Microbiology, 42:452-458.
Chui, C.H., Hau, D.K., Lau, F.Y., Cheng, G.Y., Wong, R.S., Gambari, R., Kok, S.H., Lai, K.B., Teo, I.T., Leung, T.W., Higa, T., Ke, B., Tang, J.C., Fong, D.W., Chan, A.S. (2006). Apoptotic potential of the concentrated effective microorganism fermentation extract on human cancer cells. International Journal of Molecular Medicine. 17(2): 279-84.
Rafter, J. (2002). Lactic acid bacteria and cancer: mechanistic perspective. British Journal of Nutrition. (88) S1:S89-S94.