Aprila 1998 sem dobil iz ZDA po pošti prvi plastenki s kapsulami FHES. Zame je bil to v psihološkem smislu precejšen obrat v prehrani; do tedaj namreč nisem užival nobenega prehranskega dodatka in sem prisegal izključno na »naravno«. Tu pa je šlo za prehransko dopolnilo, ki je bilo, kakorkoli vzameš, ustvarjeno v laboratoriju. Ker nisem bil prepričan niti o učinkovitosti niti o varnosti takega dopolnila, sem se namenil stvar najprej preizkusiti. Moja jetra so bila takrat še kronično obolela in menil sem, da sem zato idealen »poskusni zajček«: če je FHES kakor koli škodljiv, se bo to gotovo pokazalo na slabših izvidih jetrnih testov. FHES sem naročil brez posebnih zdravstvenih pričakovanj; od njega sem si obetal le občutek poživitve. Literatura je namreč prinašala informacijo, da s kozarcem vode s FHES dobimo vsaj toliko elektronov (v obliki H-) kot z 10.000 kozarci svežega soka, pridobljenega iz organsko pridelanih pomaranč. »Vsi ti elektroni me bodo kar dvignili«, sem si mislil. Ker v začetku nisem občutil nobenega učinka, sem bil razočaran. Ker takrat v literaturi še nisem zasledil informacije, da je precej običajno, če ne začutiš takoj blagodejnih učinkov, sem celo pomislil, da sem nasedel neki ameriški tržni potegavščini. Potem pa je tudi moja soproga izrazila željo, da bi preizkusila kapsule in s poskusom sva nadaljevala skupaj. (…).
Pri soprogi so se moja pričakovanja izpolnila; takoj je občutila več energije. Po enem tednu uživanja FHES sva odšla na naporno enajstdnevno potovanje v tujino in na njem jemala po dve kapsuli dnevno. Takrat je soproga še močneje občutila, da ji kapsule FHES pomagajo. Po vsakodnevnih dolgih vožnjah v poletni pripeki je bila namreč zvečer še presenetljivo polna energije. V obdobju pred tem je redno uživala sok pšeničnih bilk, a se je s FHES počutila dosti vitalnejšo, čeprav je tudi sok pšeničnih bilk blagodejno vplival na njeno počutje. Tako sva vztrajala z uživanjem FHES. Skorajšnji redni laboratorijski testi so pokazali le, da ni negativnih učinkov na moja jetra, glavne pozitivne izkušnje uživanja FHES pa so se pokazale šele precej kasneje« (Ostan, 2013: 132-133).
Viri: Ostan, Iztok (2013): Žive vode. Ljubljana: ARA