Bilo je pred devetimi leti; star sem bil nekaj čez 50 let. Z družino sem obiskal prijateljevo družino v Rusiji. Ko sva nekega večera sprehajala njegovega psa, se je pritepla skupina psov in začelo se je vsesplošno lajanje. Vsiljivce sva poskušala odgnati. Pognal sem se za enim od njih, pa mi je drug pes pritekel pod noge in me spodnesel. V loku sem priletel na asfalt. Leva roka me je močno bolela, zato sva zjutraj s prijateljem šla na urgenco, kjer so jo slikali. Zdravnik je rekel, da zloma ni, me opremil le z opornico in naročil, naj grem v Sloveniji na pregled k domačemu zdravniku. Tako sem še slab teden prebil v Rusiji in ob povratku tudi s poškodovano roko nosil prtljago.
Doma sem šel na ponovno slikanje roke v bližnjo bolnišnico. Odkrili so, da je bila podlaktnica v zapestju vendarle zlomljena. Košček kosti je bil odlomljen in ponovno zaraščen skoraj centimeter stran od pravega mesta. Takoj naslednji dan sem moral na kirurški poseg, da so košček ponovno odlomili in ga namestili na pravo mesto. Še sedaj imam priviti dve kovinski opornici na spodnji in zgornji strani kosti.
V času izleta v Rusijo sem že več let užival FHES (po 2 kapsuli dnevno), MAP (po 5 tablet dnevno) in spirulino. Takoj po nesreči sem povečal odmerek FHES na 3 do 4 kapsule, MAP pa na 10 do 15 tablet dnevno, saj sem vedel, da so za regeneracijo poškodbe pomembne zlasti aminokisline. S tem režimom sem nadaljeval tudi po povratku v Slovenijo. Tik pred kirurškim posegom sem na primer zaužil 7 tablet MAP in ko sem se zbudil iz narkoze prav toliko. V naslednjih tednih sem seveda vztrajal pri dnevnem odmerku 10 do 15 tablet.
Ko sem čez nekaj tednov začel s fizioterapijo, mi je fizoterapevtka dala v dlan mehko gumijasto kroglo in naročila, naj jo stiskam. To sem zlahka zmogel, zato mi je dala tršo kroglo. Tudi s stiskanjem najtrše nisem imel nobenih težav. Potem mi je dala v roki drog in mi naročila, naj ga upogibam. Tudi to sem zlahka zmogel. Osuplo je dejala: “Pa saj vi niste izgubili nič mišic!”. Nadaljevala sva z zahtevnejšimi vajami za moč in gibljivost. V nekaj dneh je zapestje ponovno pridobilo gibljivost, ki sem jo imel pred poškodbo. Na fizioterapiji sem bil le en teden, saj je fizoterapevtka ugotovila, da nadaljevanje ni potrebno.
Lansko leto sem srečal znanko, ki je bila nedavno tega na fizioterapiji pri isti terapevtki. Pogovarjali sta se tudi o meni. Fizioterapevka je dejala, da v svoji dolgoletni karieri še ni srečala pacienta, ki bi se tako hitro regeneriral kot jaz.