Sredi preteklega desetletja sem se v svojih petdesetih odločil, da bom tekel maraton. Že desetletje pred tem sem si želel, da bi kdaj v življenju pretekel 42 km. Že nekaj let sem redno rekreativno tekel, prebral sem knjigo Od jogginga do maratona in se odločil za postopno povečevanje pripravljenosti za dolgotrajne teke. Takrat sem užival FHES (po 2 kapsuli na dan) in vsaj po 5, pred treningi pa po 10 tablet MAP na dan. Priprave so dobro napredovale, dokler me ni začelo boleti koleno. Bilo je potrebno operirati meniskus.
Med operacijo ob lokalni anesteziji sem se pogovarjal z operaterjem in opazoval na ekranu, kaj se dogaja v kolenu. Operater je pohvalil moje kolenske vezi, ki so bile za petdesetletnika neobičajno čvrste. “Ko bi videli, kako šibke vezi je imel 35-letnik, ki sem ga operiral pred vami!”. Toda hrustanec v kolenu je bil načet zaradi stare poškodbe. Tako je v odpustnem pismu pisalo, da mi odsvetujejo tek in planinarjenje. Fizioterapevt mi je dejal, da je zame mnogo primernejša nordijska hoja.
Od takrat je minilo že precej let. Držim se zdravniškega nasveta in redno hodim s pohodnimi palicami, le včasih me “zanese” in stečem po mehki stezi čez travnike ali po gozdu. Hribovju pa se nisem mogel odreči. Vsak teden se povzpnem na okoliške tisočake, včasih pa se podam tudi v višje gore. S kolenom nimam nobenih težav. Star sem že čez šestdeset let. Jemljem vsaj 10 tablet MAP, vsaj 2 kapsuli FHES in približno 0,4 dl probiotika EM na dan. Moja kondicija je odlična. Maraton še “čaka”…