Pred leti mi je prof. Lucà-Moretti pripovedoval o primeru jetrnega bolnika. Jetra so mu povsem odpovedala in čakal je le še na njihovo presaditev. Pa so mu zdravniki vso beljakovinsko hrano nadomestili z optimalno kombinacijo aminokislin (OKA; za povprečno visokega moškega je to kakih 25 tablet na dan). Ob tem je lahko povsem normalno živel in brez težav pričakal presaditev organa.
Leta 2011 mi je znanec iz Kopra opisal podobno izkušnjo gospoda s Primorske. Takole je zapisal: »Leta 2008 je naš prijatelj Jože O. imel hude zdravstvene težave. Sprejeli so ga v bolnišnico in opravili preiskave, ki so pokazale odpovedovanje delovanja jeter. Jože je trpel tudi za težjo obliko sladkorne bolezni, saj si je moral večkrat dnevno meriti krvni sladkor in jemati inzulin. Zdravniki so mu predlagali presaditev jeter. Njegova koža je bila porumenela. Stanje je bilo iz dneva v dan slabše.
Njegov sin me je prosil za mnenje glede OKA. Nisem strokovnjak in dejal sem, da bi bilo prav povprašati njegovo zdravnico, saj bi mu OKA utegnila pomagati. OKA namreč ne obremenjuje jeter in zaradi visoke prehranske vrednosti (99% izkoristek) pripomore k učinkovitemu obnavljanju tkiv. Tako so tudi storili, a zdravnica je odklonila uporabo “žavb” na njenem oddelku.
Kljub temu so mu dajali OKA. Pričeli so s tremi tabletami na dan. V prvem tednu je koža počasi izgubljala rumenkasto barvo, a počutje še ni bilo bistveno boljše. Drugi teden so povečali odmerek na 5 tablet, v začetku tretjega tedna pa na 10 tablet na dan. Pri povečanem odmerku se je počutje izboljšalo. To je pokazala tudi analiza krvi.
Zdravnica se je čudila. Poklicala je sorodnike in jih obvestila o nepričakovanem izboljšanju. Ker tako očitnega izboljšanja še ni doživela, jih je povprašala, kaj mu dajejo. Rekli so, da mu ne dajejo nič.
Jožetovo stanje se je tako izboljšalo, da so ga odpustili v domačo oskrbo. Nadaljeval je z uživanjem OKA in v nekaj tednih opazil, da mu ni treba več jemati inzulina večkrat dnevno. Po kakem mesecu uživanja OKA si je samo še meril sladkor v krvi, inzulin pa ni bil več potreben, saj mu je ob jemanju OKA uspevalo obdržati raven krvnega sladkorja v mejah normale.
Po treh letih je gospod Jože še živ, jeter mu niso presadili in živi normalno. Sčasoma je odmerek OKA zmanjševal in je slednjič jemal le po 3 tablete dnevno. Zadnjih 8 mesecev ni več užival OKA. Čeprav po tem ni bilo opaziti bistvenega poslabšanja, so se domači odločili, da bodo Jožetu OKA spet priskrbeli iz preventivnih razlogov.«
Naj ob tem primeru poudarim, da OKA ni zdravilo. Toda zaradi svoje visoke prehranske vrednosti lahko bolje prehrani organizem kot običajna beljakovinska hrana in s tem pripomore k hitrejši regeneraciji.