Odlomek iz knjige: Iztok Ostan (2013): Prijateljem najboljše! Sistem prehranske prve pomoči za starejše in ošibele. Koper: Institut.O.
Prehladi, gripe in glivična vnetja so pogosta obolenja v vseh starostnih obdobjih. Tudi pred takimi težavami se varujemo s krepitvijo vseh treh aktivnih makro-sestavin našega organizma.
Že navaden prehlad ali gripa sta beljakovinsko zahtevna procesa. V času obolenja vsaka celica plazmatka našega imunskega sistema ustvarja vsako sekundo po 2000 imunoglobulinov – beljakovin, s katerimi nas brani pred tujki. V času obolenja je običajno, da nam upade tek. Potemtakem ni čudno, če nam že po enem tednu ležanja z virozo uplahnejo mišice, koža je manj elastična, lasje so manj »živi«. Telo je pridobilo potrebne beljakovine z beljakovinskim siromašenjem organov, ki niso vitalnega pomena. MAP v tem primeru zelo pomaga, saj ga lahko uživamo tudi v času obolenja. Neposredno sicer ne deluje protibakterijsko, preprečuje pa beljakovinsko siromašenje organizma v času infekcij.
Pri infekcijah se že v nekaj urah zmanjša število dobrih bakterij v črevesju (Vagn-Hansen 2005). Kritičnega pomena je upadanje števila mlečnokislinskih bakterij, saj ustvarjajo kislo okolje v črevesju in s tem prostor za razvoj drugih dobrih bakterij. Pri preučevanju učinkov mlečnokislinskih bakterij so ugotovili, da laktobacili v kislem okolju (kakršno je v debelem črevesu pri uravnoteženi črevesni flori) delujejo protibakterijsko; če pa v okolju naraste pH na 7,0 in več, izgubijo obrambno moč pred patogenimi mikrobi (Olivares et al. 2006). Probiotiki EM ustvarjajo kislo okolje, zato naj bi v njih vsebovani laktobacili delovali protiinfekcijsko.
Tudi uživanje FHES deluje protiinfekcijsko. Po naših izkušnjah je med tremi omenjenimi živili FHES še najboljše prehransko pomagalo v času viroz in prehladov. Ko smo leta 2001 opravili anketo med 126 uporabniki FHES, so anketiranci med tremi najpogostejšimi spremembami, ki so pri tem nastale, omenjali manj prehladov in viroz.
Edini nam znani klinični preizkus uživanja FHES pri bakterijskih vnetjih je opravil dr. L. C. Miller (1998:13). Šlo je za ščetkanje zob s FHES pri parodontozi. Nastanek parodontoze je povezan z zobnim kamnom. Le-ta je pretežno sestavljen iz patogenih bakterij, ki ustvarjajo oksidirano okolje ter prizadenejo zobe in dlesni. Iz zobnega kamna se razvije parodontoza. Zobozdravnik dr. L. C. Miller je s ščetkanjem zob s FHES uspel zmanjšati 4-6 mm globoke parodontozne žepke za polovico in pobeliti zobe (Miller, 1998:13).
Raziskave kažejo, da se patogene bakterije razvijajo pretežno v oksidiranem okolju z vrednostmi rH od 13,1 do 42,0 (preračunano po podatkih Howard, C.H., 1988). Bakterije običajno uničujemo z močnimi oksidanti, kot so razkužila in antibiotiki. Njihov rH je višji od 42. Nekatera nova živila pa imajo rH nižji od 13,1. Pri tako reduktivnem okolju se bakterije ne morejo razvijati. Med taka živila sodi tudi FHES.
Naj ponazorim pomen prehranske novosti, ki jo prinaša FHES pri prehrani bolnikov z infekcijami, kar z besedami dr. R. Meyersa, ki je med prvimi proučeval delovanje FHES v svoji klinični praksi: »Za razliko od antibiotikov, ki škodljive mikroorganizme uničijo, FHES zgolj ustvari okolje, v katerem se škodljivi mikroorganizmi težko razmnožujejo (…): zanje neugodno biološko okolje jih upočasni in s tem omogoči imunskemu sistemu, da napadalce obvlada po naravni poti. Dejstvo, da FHES ne uničuje škodljivih mikroorganizmov, je zelo pomembno. Ob uživanju antibiotikov se namreč škodljivi mikroorganizmi čez čas prilagodijo in se razvijejo v prave »super mikroorganizme«, imune na vse vrste antibiotikov. V okolju, ki mu dodamo FHES, se DNK in RNK škodljivih mikroorganizmov ne poškodujeta, zato nista prisiljeni v prestrukturiranje, ki bi privedlo do mutacije za imunizacijo na antibiotik. (…) Z jemanjem FHES gradimo in krepimo naš imunski sistem, da se bo sam v prihodnje učinkovito zoperstavljal tem napadalcem« (Meyers, 2005b:22,23).
Literatura:
Meyers, R. (2005b). FHES. Flanaganov kremen obogaten z vodikom. Ljubljna: Samozal.
Miller, Leonard C. (1998). Microhydrin in Dental Care; v Microhydrin: Technical Information. – Dallas: Arlington Publications, 1998,
Olivares, M., Diaz-Ropero, M.P., Martin, R., Rodriguez, J.M., Xaus, J. (2006). Antimicrobial potential of four Lactobacillus strains isolated from brest milk. Journal of Applied Microbiology, 101:72-79.
Vagn-Hansen, C. (2005). Maven- din bedsten ven: Sundhed fra mund til bund/ The stomach – your best friend: Health from mouth to bottom. Copenhagen: Gads Forlag.